1Po teh besedah je Gospod določil tudi drugih sedemdeset in jih poslal po dva in dva pred seboj v vsako mesto in kraj, kamor bo sam prišel. 2Zato jim je rekel: "Žetev je resnično velika, toda delavcev je malo: prosite torej Gospoda žetve, da bi poslal delavce na svojo žetev. 3Pojdite [po] vaših poteh: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. 4Ne nosite niti mošnje, ne torbe, ne čevljev: in po poti ne pozdravljajte nobenega človeka. 5 V katerokoli hišo pa vstopite, najprej recite: 'Mir bodi tej hiši.' 6In če bo tam sin miru, bo vaš mir počival na njej: če ne, se bo ponovno obrnil k vam. 7In v isti hiši ostanite, jejte in pijte te stvari, ki vam jih dajo: kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodite od hiše do hiše. 8In v katerokoli mesto vstopite in vas sprejmejo, jejte te stvari, ki so postavljene pred vas: 9in ozdravljajte bolne, ki so v njem in jim govorite: 'Božje kraljestvo je prišlo blizu k vam.' 10Toda v katerokoli mesto vstopite in vas ne sprejmejo, pojdite po svojih poteh ven na ulice le-tega in recite: 11'Celo prav [ta] prah iz vašega mesta, ki se je prilepil na nas, otresamo zoper vas: vendar pa bodite prepričani o tem, da je Božje kraljestvo prišlo blizu k vam.' 12Toda povem vam: da bo na tisti dan bolj znosno za Sódomo, kakor za to mesto. 13 Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Kajti če bi bila ta mogočna dela, ki so bila storjena v tebi, storjena v Tiru in Sidónu, bi se že davno pokesala, sedeč v vrečevini in pepelu. 14Toda ob sodbi bo bolj znosno za Tir in Sidón, kakor zate. 15In ti Kafarnáum, ki si bil vzvišen do neba, boš pahnjen navzdol do pekla. 16 Kdor posluša vas, posluša mene; kdor pa prezira vas, prezira mene; in kdor prezira mene, prezira tistega, ki me je poslal." 17In sedemdeset se jih je ponovno vrnilo z radostjo, rekoč: "Gospod, celó hudiči so nam pokorni v tvojem imenu." 18Rekel pa jim je: "Zagledal sem Satana kakor blisk pasti z neba. 19Glejte, dajem vam oblast, da stopate na kače in škorpijone in nad vsako sovražnikovo moč: in nič vam ne bo na kakršenkoli način škodilo. 20Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi podrejeni; temveč se raje veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih." 21V tej uri se je Jezus razveselil v duhu in rekel: "Zahvaljujem se ti, oh Oče, Gospod neba in zemlje, da si te besede skril pred modrimi in razsodnimi, razodel pa si jih otročičem: točno tako, Oče; kajti tako je bilo videti dobro v tvojih očeh. 22 Vse stvari so mi izročene od mojega Očeta: nihče pa ne ve kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, ki mu ga bo Sin razodel." 23In obrnil se je k svojim učencem in na samem rekel: "Blagoslovljene so oči, ki vidijo stvari, ki jih vi vidite: 24kajti povem vam, da je mnogo prerokov in kraljev želelo videti te stvari, ki jih vi vidite, pa jih niso videli; in slišati te besede, ki jih vi slišite, pa jih niso slišali." 25In glej, neki izvedenec v postavi je vstal ter ga skušal, rekoč: "Učitelj, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?" 26Rekel mu je: "Kaj je zapisano v postavi? Kako bereš?" 27Ta pa odgovori in reče: "Gospoda svojega Boga boš ljubil z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem; in svojega bližnjega kakor samega sebe." 28In rekel mu je: "Prav si odgovoril: to delaj in boš živel." 29Toda ker je hotel opravičiti samega sebe, je Jezusu rekel: "In kdo je moj bližnji?" 30Jezus pa mu odgovori in reče: "Neki človek je šel iz Jeruzalema navzdol v Jeriho in padel med tatove, ki so mu slekli njegova oblačila in ga ranili in odšli ter ga pustili napol mrtvega. 31Po naključju pa pride dol po tej poti neki duhovnik: in ko ga je zagledal, je po drugi strani šel mimo. 32In podobno je levit, ko je bil na tem kraju, prišel ter pogledal nanj in šel mimo po drugi strani. 33Toda neki Samarijan, ki je potoval, je prišel tja, kjer je bil: in ko ga je zagledal, je imel do njega sočutje 34in je šel k njemu in povezal njegove rane in izlil nanje olja in vina in ga namestil na svojo lastno žival ter ga privedel v gostišče in zanj poskrbel. 35In dan za tem, ko je odšel, je vzel ven dva denarja in ju dal gostilničarju ter mu rekel: 'Poskrbi zanj; in karkoli porabiš več, ti bom poplačal, ko ponovno pridem.' 36'Kateri torej od teh treh, misliš, je bil bližnji temu, ki je padel med tatove?'" 37Ta pa je rekel: "Kdor mu je izkazal usmiljenje." Potem mu je Jezus rekel: "Pojdi in delaj enako." 38Torej pripetilo se je, ko so šli, da je vstopil v neko vas: in neka ženska, po imenu Marta, ga je sprejela v svojo hišo. 39Imela pa je sestro, po imenu Marija, ki je prav tako sedla k Jezusovim stopalom in poslušala njegovo besedo. 40Toda Marta je bila obremenjena glede tolikšne postrežbe in je prišla k njemu ter rekla: "Gospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila, da sama strežem? Ukaži ji vendar, naj mi pomaga." 41Jezus pa je odgovoril in ji rekel: "Marta, Marta, skrbna si in trudiš se glede mnogih stvari: 42toda ena stvar je potrebna: Marija pa si je izbrala ta dobri del, ki od nje ne bo vzet."