1In beseda GOSPODOVA je drugič prišla Jonu, rekoč: 2"Vstani, pojdi v Ninive, to veliko mesto in mu oznani pridigo, ki sem ti jo zapovedal." 3Tako je Jona vstal in odšel v Ninive, glede na GOSPODOVO besedo. Torej Ninive so bile silno veliko mesto treh dni potovanja. 4In Jona je pričel vstopati v mesto [prvi] dan potovanja ter vpil in govoril: "Še štirideset dni in Ninive bodo uničene." 5Tako je ljudstvo v Ninivah verovalo Bogu in razglasilo post in si nadelo vrečevino, od največjih izmed njih, celo do najmanjših izmed njih. 6Kajti beseda je prišla k Ninivskemu kralju in vstal je s svojega prestola in iz sebe odložil svoje svečano oblačilo in se pokril z vrečevino in sédel na pepel. 7In povzročil je to, da se je oznanilo in razglasilo skozi Ninive, po odloku kralja in njegovih plemičev, rekoč: "Naj niti človek niti žival, [niti] trop niti čreda, ničesar ne pokusijo: naj se ne hranijo, niti ne pijejo vode: 8toda človek in žival bodita pokrita z vrečevino in mogočno kličeta k Bogu: da naj se oni, vsakdo izmed njih, obrnejo od svoje zle poti in od nasilja, ki je v njihovih rokah. 9Kdo lahko pove, če se bo Bog obrnil in pokesal in odvrnil proč od svoje krute jeze, da ne umremo?" 10In Bog je videl njihova dela, da so se odvrnili od svojih zlih poti; in Bog se je pokesal od zla, katerega je rekel, da jim bo storil; in tega ni storil.