1Po teh besedah se je Jezus peljal preko Galilejskega morja, kar je Tiberijsko morje. 2Sledila mu je velika množica, ker so videli njegove čudeže, ki jih je storil na teh, ki so bili bolni. 3In Jezus je odšel gor na goro ter tam sédel s svojimi učenci. 4 Blizu pa je bila pasha, judovski praznik. 5 Ko je Jezus tedaj dvignil svoje oči in zagledal k njemu prihajati veliko skupino, reče Filipu: "Kako naj kupimo kruha, da bodo ti lahko jedli?" 6To pa je rekel, da bi ga preizkusil: kajti sam je vedel kaj bo storil. 7Filip mu je odgovoril: "Dvesto denarjev kruha zanje ni dovolj, da bi vsak izmed njih lahko nekaj vzel." 8Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: 9"Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve majhni ribi: toda kaj je to med tako mnogimi?" 10Jezus pa je dejal: "Storite, da se ljudje usedejo." Torej na tem kraju je bilo mnogo trave. Tako so se ljudje usedli, po številu okoli pet tisoč. 11Jezus pa je vzel hlebce; in ko se je zahvalil, je razdelil učencem in učenci tem, ki so se usedli; in podobno od rib, toliko, kolikor so hoteli. 12Ko so bili nasičeni, je svojim učencem rekel: "Zberite odlomke, ki ostanejo, da ne bo nič izgubljeno." 13Torej so jih zbrali skupaj in napolnili dvanajst košar z odlomki od petih ječmenovih hlebcev, ki so ostali vrh tega tem, ki so jedli. 14Tedaj so ti ljudje, ko so videli čudež, ki ga je Jezus storil, rekli: "To je resnično ta prerok, ki naj bi prišel na svet." 15Ko je torej Jezus dojel, da bodo prišli in ga odvedli s silo, da ga postavijo za kralja, je ponovno sam odšel na goro. 16 In ko je torej prišel večer, so njegovi učenci odšli dol k jezeru 17in vstopili na ladjo ter se preko morja peljali proti Kafarnáumu. Bilo pa je torej temno in Jezus ni prišel k njim. 18Zaradi velikega vetra, ki je pihal, pa so nastali valovi. 19Torej ko so preveslali že okoli petindvajset ali trideset brazd, so zagledali Jezusa hoditi po morju in prihajati bliže k ladji: in bili so prestrašeni. 20Toda on jim reče: "Jaz sem; ne bodite prestrašeni." 21Potem so ga voljno sprejeli na ladjo: in takoj je bila ladja pri deželi, kamor so šli. 22Naslednji dan, ko je ljudstvo, ki je stalo na drugi strani morja, videlo, da tam ni bilo nobenega drugega čolna, razen tistega, v katerega so vstopili njegovi učenci in da Jezus s svojimi učenci ni vstopil na čoln, temveč, da so njegovi učenci odšli sami; 23(čeprav so iz Tiberije prišli drugi čolni v bližino kraja, kjer so jedli kruh, potem, ko se je Gospod zahvalil). 24Ko je ljudstvo torej videlo, da Jezusa ni bilo tam, niti njegovih učencev, so se tudi sami, ker so iskali Jezusa, vkrcali in prišli v Kafarnaum. 25Ko pa so ga našli na drugi strani morja, so mu rekli: "Rabi, kdaj si prišel sèm?" 26Jezus jim je odgovoril in rekel: "Resnično, resnično, povem vam: 'Ne iščete me, ker ste videli čudeže, temveč, ker ste jedli od hlebcev in bili nasičeni.' 27Ne trudite se za jed, ki propada, temveč za jed, ki vzdrži za večno življenje, katero vam bo dal Sin človekov: kajti njega je potrdil Bog Oče." 28Tedaj so mu rekli: "Kaj naj storimo, da bomo lahko delali Božja dela?" 29Jezus je odgovoril in jim rekel: "Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal." 30Rekli so mu torej: "Kakšno znamenje torej pokažeš, da bomo lahko videli in ti verovali? Kaj delaš? 31 Naši očetje so v puščavi jedli mano; kakor je pisano: 'Kruh z neba jim je dal jesti.'" 32Potem jim je Jezus rekel: "Resnično, resnično, povem vam: 'Ni vam Mojzes dal tega kruha z neba; temveč vam moj Oče daje resničen kruh z neba.' 33Kajti Božji kruh je tisti, ki prihaja dol z neba in daje svetu življenje." 34Tedaj so mu rekli: "Gospod, vselej nam daj tega kruha." 35Jezus pa jim je rekel: "Jaz sem kruh življenja: kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen; in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. 36Toda rekel sem vam: 'Da ste me vi tudi videli, pa ne verujete.' 37Vse, kar mi daje Oče, bo prišlo k meni; in tistega, ki prihaja k meni, nikakor ne bom izgnal ven. 38Kajti prišel sem dol z neba, ne da delam svojo lastno voljo, temveč voljo tistega, ki me je poslal. 39In to je volja Očeta, ki me je poslal, da od vsega, kar mi je dal, ne bi ničesar izgubil, temveč bi ob poslednjem dnevu to ponovno obudil. 40In to je volja tistega, ki me je poslal, da bo vsakdo, ki vidi Sina in veruje vanj, lahko imel večno življenje: jaz pa ga bom obudil na poslednji dan." 41Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: "Jaz sem kruh, ki je prišel dol z neba." 42In govorili so: "Ali ni to Jezus, Jožefov sin, katerega očeta in mater poznamo? Kako to potem, da pravi: 'Prišel sem dol z neba?'" 43Jezus je torej odgovoril in jim rekel: "Ne godrnjajte med seboj. 44Nihče ne more priti k meni, razen če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal: jaz pa ga bom obudil na poslednji dan. 45 V prerokih je pisano: 'In vsi bodo poučeni od Boga.' Vsak torej, ki je slišal in se naučil od Očeta, prihaja k meni. 46Ne da je katerikoli človek videl Očeta, samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. 47Resnično, resnično, povem vam: 'Kdor veruje vame, ima večno življenje.' 48Jaz sem ta kruh življenja. 49Vaši očetje so v divjini jedli mano in so mrtvi. 50To je kruh, ki prihaja dol z neba, da lahko človek od tega jé in ne umre. 51Jaz sem živi kruh, ki je prišel dol z neba: če katerikoli človek od tega kruha jé, bo živel večno: in kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso, ki ga bom dal za življenje sveta." 52Judje so se torej med seboj prepirali, rekoč: "Kako nam lahko ta človek da jesti svoje meso?" 53Tedaj jim je Jezus rekel: "Resnično, resnično, povem vam: 'Razen, če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, v sebi nimate življenja. 54Kdorkoli jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje; jaz pa ga bom obudil na poslednji dan.' 55Kajti moje meso je resnično meso in moja kri je resnična pijača. 56Kdor jé moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem. 57Kakor me je poslal živi Oče in jaz živim po Očetu: tako kdor mene jé, celó on bo živel po meni. 58To je ta kruh, ki je prišel dol z neba: ne kakor vaši očetje, ki so jedli mano in so mrtvi: kdor jé od tega kruha, bo živel večno." 59Te stvari je povedal v sinagogi, ko je učil v Kafarnáumu. 60Zatorej so mnogi izmed njegovih učencev, ko so to slišali, rekli: "To je trda beseda, kdo jo lahko posluša?" 61Potem, ko je Jezus v sebi vedel, da so njegovi učenci nad tem godrnjali, jim je rekel: "Ali vas to pohujšuje? 62 Kaj pa če boste videli Sina človekovega dvigniti se gor, kjer je bil prej? 63Duh je, ki oživlja; meso nič ne koristi: besede, ki vam jih govorim, te so duh in te so življenje. 64Toda tukaj so nekateri izmed vas, ki ne verujejo." Kajti Jezus je že od začetka vedel kdo so bili ti, ki niso verovali in kdo naj bi ga izdal. 65In rekel je: "Zato sem vam rekel, da nihče ne more priti k meni, razen če mu ni dano od mojega Očeta." 66Od tega časa je mnogo izmed njegovih učencev odšlo nazaj in niso več hodili z njim. 67Tedaj je Jezus dvanajsterim rekel: "Ali hočete tudi vi oditi?" 68Potem mu je Simon Peter odgovoril: "Gospod, h komu naj gremo? Ti imaš besede večnega življenja. 69 In mi verujemo in smo prepričani, da si ti ta Kristus, sin živega Boga." 70Jezus jim je odgovoril: "Ali vas nisem izbral dvanajst in je eden izmed vas hudič?" 71Govoril je o Judu Iškarijotu, Simonovem sinu: kajti on je bil ta, ki naj bi ga izdal in je izmed dvanajsterice.