1Po tem je bil judovski praznik; Jezus pa je odšel gor v Jeruzalem. 2Torej v Jeruzalemu je pri ovčjem trgu bazen, ki se v hebrejskem jeziku imenuje Betésda in ima pet vež. 3V teh leži velika množica nemočnih ljudi, slepih, šepavih, oslabelih, ki čakajo na gibanje vode. 4Kajti angel je ob nekem času odšel dol v bazen in vzburkal vodo: kdorkoli je potem prvi po vzburkanju vode stopil vanj, je bil ozdravljen, katerokoli bolezen je imel. 5Tam pa je bil neki človek, ki je osemintrideset let imel šibkost. 6Ko ga je Jezus videl ležati in je vedel, da je bil torej dolgo časa v tem primeru, mu reče: "Hočeš ozdraveti?" 7Nemočen človek mu je odgovoril: "Gospod, ko je voda vzburkana, nimam nobenega človeka, da bi me dal v bazen: toda medtem, ko prihajam, drug stopi dol pred menoj." 8Jezus mu reče: "Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi." 9In mož je bil takoj ozdravljen in je vzel svojo posteljo ter hodil: na isti dan pa je bil sabat. 10Judje so torej rekli temu, ki je bil ozdravljen: "Sabatni dan je: ni ti dovoljeno, da nosiš svojo posteljo." 11Odgovoril jim je: "Tisti, ki me je ozdravil, isti mi je rekel: 'Vzemi svojo posteljo in hôdi.'" 12Potem so ga vprašali: "Kateri človek je ta, ki ti je rekel: 'Vzemi svojo posteljo in hôdi?'" 13Tisti pa, ki je bil ozdravljen, ni vedel kdo je bil ta: ker se je Jezus na skrivaj odstranil, [kajti] množica je bila na tem kraju. 14Kasneje ga Jezus najde v templju in mu reče: "Glej, ozdravljen si: ne greši več, da ne bi prišla k tebi hujša stvar." 15Mož je odšel in Judom povedal, da je bil Jezus ta, ki ga je ozdravil. 16In zato so Judje preganjali Jezusa in si prizadevali, da ga ubijejo, ker je te stvari delal na sabatni dan. 17Toda Jezus jim je odgovoril: "Moj Oče dela do zdaj in jaz delam." 18Zato so si Judje še bolj prizadevali, da ga ubijejo, ker ni samo prekršil sabat, temveč je tudi rekel, da je bil njegov Oče Bog in se izenačil z Bogom. 19Tedaj je Jezus odgovoril in jim rekel: "Resnično, resnično, povem vam: 'Sin ne more ničesar storiti sam od sebe, temveč kar vidi delati Očeta: kajti katere stvari kakorkoli dela on, te prav tako enako dela Sin. 20Kajti Oče ljubi Sina in mu kaže vse stvari, katere dela sam: pokazal pa mu bo večja dela kakor ta, da se boste lahko čudili. 21Kajti kakor Oče obuja mrtve in jih oživlja; točno tako Sin oživlja kogar hoče. 22Kajti Oče ne sodi nobenega človeka, temveč je vso sodbo izročil Sinu: 23da bi vsi ljudje spoštovali Sina, tako kakor spoštujejo Očeta. Kdor ne spoštuje Sina, ne spoštuje Očeta, ki ga je poslal.' 24Resnično, resnično, povem vam: 'Kdor sliši mojo besedo in veruje vanj, ki me je poslal, ima večno življenje in ne bo prišel v obsodbo; temveč je iz smrti prešel v življenje.' 25Resnično, resnično, povem vam: 'Prihaja ura in je sedaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina: in tisti, ki poslušajo, bodo živeli. 26Kajti kakor ima Oče življenje v sebi; tako je dal Sinu, da ima življenje v sebi; 27dal pa mu je tudi oblast, da izvrši sodbo, ker je Sin človekov. 28Ne čudite se temu: kajti prihaja ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas 29in bodo prišli ven; tisti, ki so delali dobro, v vstajenje življenja; tisti pa, ki so delali zlo, v vstajenje prekletstva. 30Jaz sam od sebe ne morem storiti ničesar: kakor slišim, sodim: moja sodba pa je pravična; ker ne iščem svoje lastne volje, temveč voljo Očeta, ki me je poslal. 31 Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni resnično. 32 Drug je, ki prinaša pričevanje o meni; vem pa, da je pričevanje, s katerim pričuje o meni, resnično. 33Vi ste poslali k Janezu in on nosi pričevanje za resnico. 34Toda jaz pričevanja ne sprejemam od človeka: toda te stvari govorim, da bi bili vi lahko rešeni. 35On je bil goreča in sijoča svetloba: vi pa ste se bili voljni nekaj časa veseliti v njegovi svetlobi. 36Toda jaz imam večje pričevanje kakor [to] od Janeza: kajti dela, ki mi jih je Oče dal, da jih dokončam, ista dela, ki jih jaz opravljam, pričujejo o meni, da me je poslal Oče. 37In sam Oče, ki me je poslal, je prinesel pričevanje o meni. Vi niste nikoli slišali njegovega glasu, niti videli njegove oblike. 38In vi nimate njegove besede, ki ostaja v vas: kajti kogar je poslal, njemu ne verujete. 39Preiskujete pisma; kajti mislite, da imate v njih večno življenje: to pa so ta, ki pričujejo o meni. 40In vi nočete priti k meni, da bi lahko imeli življenje. 41Ne sprejemam časti od ljudi. 42Toda poznam vas, da v sebi nimate Božje ljubezni. 43Prišel sem v imenu svojega Očeta, pa me ne sprejemate: če bo drug prišel v svojem lastnem imenu, ga boste sprejeli. 44 Kako lahko verujete vi, ki sprejemate čast drug od drugega, pa ne iščete časti, ki prihaja samo od Boga? 45Ne mislite, da vas bom jaz tožil Očetu: nekdo je, ki vas toži, celó Mojzes, v katerega zaupate. 46Kajti če bi verovali Mojzesu, bi verovali meni: kajti pisal je o meni. 47Toda če ne verujete njegovim pisanjem, kako boste verovali mojim besedam?"