1Ko je torej Gospod izvedel, kako so farizeji slišali, da je Jezus pridobil in krstil več učencev kakor Janez, 2(čeprav Jezus sam ni krščeval, temveč njegovi učenci,) 3je zapustil Judejo in ponovno odšel v Galilejo. 4Brezpogojno pa je moral iti skozi Samarijo. 5Potem je prišel v samarijsko mesto, ki se imenuje Sihár, blizu kosa zemljišča, ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. 6Torej tam [pa] je bil Jakobov vodnjak. Jezus zatorej, opešan od svojega potovanja, tako sede na vodnjak: bilo pa je okoli šeste ure. 7Tja pride ženska iz Samarije, da zajame vodo: Jezus ji reče: "Daj mi piti." 8(Kajti njegovi učenci so odšli proč v mesto, da kupijo hrano.) 9Potem mu ženska iz Samarije reče: "Kako je to, da ti, ki si Jud, prosiš piti od mene, ki sem ženska iz Samarije? Kajti Judje s Samarijani nimajo nobenega opravka." 10Jezus je odgovoril in ji rekel: "Če bi poznala Božji dar in kdo je, ki ti govori: 'Daj mi, da pijem;' bi prosila od njega in dal bi ti žive vode." 11Ženska mu reče: "Gospod, nimaš s čim zajeti, vodnjak pa je globok: od kod imaš potem to živo vodo? 12Ali si ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal vodnjak in je od tega pil on sam in njegovi otroci in njegova živina?" 13Jezus je odgovoril in ji rekel: "Kdorkoli pije od te vode, bo ponovno žejen: 14toda kdorkoli pije od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen; temveč bo voda, ki mu jo bom jaz dal, v njem izvir vode, ki izvira v večno življenje." 15Ženska mu reče: "Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna, niti ne bom hodila sèm zajemat." 16Jezus ji reče: "Pojdi, pokliči svojega soproga in pridi sèm." 17Ženska je odgovorila in rekla: "Nimam soproga." Jezus ji je rekel: "To si v redu povedala: 'Nimam soproga:' 18kajti imela si pet soprogov; in ta, katerega imaš sedaj, ni tvoj soprog: v tem si povedala iskreno." 19Ženska mu reče: "Gospod, dojemam, da si ti prerok. 20Naši očetje so oboževali na tej gori; vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer morajo ljudje oboževati." 21Jezus ji reče: "Ženska, veruj mi, prihaja ura, ko ne boste oboževali Očeta ne na tej gori, niti ne v Jeruzalemu. 22Vi obožujete, kar ne poznate: mi vemo kaj obožujemo: kajti rešitev duš je od Judov. 23Toda prihaja ura in je sedaj, ko bodo pravi oboževalci oboževali Očeta v duhu in resnici: kajti Oče išče takšne, da ga obožujejo. 24 Bog je Duh: tisti pa, ki ga obožujejo, ga morajo oboževati v duhu in v resnici." 25Ženska mu reče: "Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus: ko pride, nam bo povedal vse stvari." 26Jezus ji reče: "Jaz, ki ti govorim, sem ta." 27Zatem pa so prišli njegovi učenci in se čudili, da se je pogovarjal z žensko: vendarle noben človek ni rekel: 'Kaj iščeš?' ali: 'Zakaj govoriš z njo?' 28Tedaj je ženska pustila svojo posodo za vodo in odšla svojo pot v mesto ter reče ljudem: 29"Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse stvari, ki sem jih kdaj storila: ali ni to Kristus?" 30Potem so odšli iz mesta in prišli k njemu. 31Medtem pa so ga njegovi učenci prosili, rekoč: "Učitelj, jej." 32Toda rekel jim je: "Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate." 33Zato so učenci drug drugemu rekli: "Ali mu je katerikoli človek moral prinesti jesti?" 34Jezus jim reče: "Moja hrana je, da izvršim voljo tistega, ki me je poslal in da zaključim njegovo delo. 35Ali ne pravite: 'Še štiri mesece in potem prihaja žetev?' Glejte, povem vam: 'Dvignite svoje oči in poglejte na polja; kajti že so zrela za žetev.' 36Kdor pa žanje, prejema plače in zbira sad za večno življenje: da se lahko skupaj veselita oba, kdor seje in kdor žanje. 37In v tem je ta beseda resnična: 'Eden seje, drugi pa žanje.' 38Pošiljam vas, da požanjete to, za kar niste priložili nobenega truda: drugi ljudje so se trudili, vi pa ste vstopili v njihove napore." 39Mnogi izmed Samarijanov tega mesta pa so verovali vanj zaradi besed ženske, ki je pričevala: "Povedal mi je vse, kar sem kdaj storila." 40Torej ko so Samarijani prišli k njemu, so ga rotili, da bi ostal z njimi: ostal pa je tam dva dni. 41In veliko več jih je verovalo zaradi njegove lastne besede; 42ženski pa so rekli: "Sedaj verjamemo, ne zaradi tvojih besed: kajti sami smo ga slišali in vemo, da je ta resnično Kristus, Odrešenik sveta." 43 Torej po dveh dneh je odšel od tam in šel v Galilejo. 44Kajti Jezus je sam izpričal, da prerok v svoji lastni deželi nima spoštovanja. 45Potem, ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse stvari, ki jih je na praznik storil v Jeruzalemu: kajti tudi sami so odšli na praznik. 46Tako je Jezus ponovno prišel v galilejsko Kano, kjer je vodo spremenil v vino. Tam pa je bil neki visoki plemič, katerega sin je bil bolan v Kafarnáumu. 47Ko je slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je odšel k njemu in ga rotil, da bi prišel dol in ozdravil njegovega sina: kajti bil je na točki smrti. 48Tedaj mu je Jezus rekel: "Razen če ne vidiš znamenj in čudes, ne boš veroval." 49Visoki plemič mu reče: "Gospod, pridi dol, preden moj otrok umre." 50Jezus mu reče: "Pojdi svojo pot; tvoj sin živi." Mož pa je verjel besedi, ki mu jo je Jezus govoril in je odšel svojo pot. 51Ko pa je šel navzdol, so ga srečali njegovi služabniki in mu povedali, rekoč: "Tvoj sin živi." 52Potem je od njih poizvedel uro, ko je pričel okrevati. Oni pa so mu rekli: "Včeraj ob sedmi uri ga je vročica pustila." 53Tako je oče spoznal, da je bilo to ob isti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: "Tvoj sin živi:" in veroval je on sam in njegova celotna hiša. 54To je spet drugi čudež, ki ga je Jezus storil, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.