1 Prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je bilo še temno, k mavzoleju in vidi kamen odvzet stran od mavzoleja. 2Tedaj steče in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, katerega je Jezus ljubil, ter jima reče: "Gospoda so odnesli iz mavzoleja in ne vemo kam so ga položili." 3Peter in ta drugi učenec sta torej odšla naprej in prišla k mavzoleju. 4Tako sta oba skupaj tekla: drugi učenec pa je Petra prehitel in prvi prišel k mavzoleju. 5Ko pa se je sklonil navzdol in pogledal noter, je videl ležati lanena oblačila; vendar ni vstopil vanj. 6Tedaj pride Simon Peter, ki mu je sledil in gre v mavzolej ter vidi ležati lanena oblačila, 7prtič pa, ki je bil okoli njegove glave, ni ležal z lanenimi oblačili, temveč je bil sam zase skupaj zvit na kraju. 8Tedaj je šel noter tudi ta drugi učenec, ki je prvi prišel k mavzoleju in videl je in veroval. 9Kajti doslej še nista poznala pisma, da mora ponovno vstati od mrtvih. 10Potem sta učenca ponovno odšla na njun lasten dom. 11Toda Marija je jokala in stala zunaj mavzoleja: med jokom pa se je sklonila navzdol ter pogledala v mavzolej 12in videla sedeti dva angela v belem, enega pri glavi, drugega pa pri stopalih, kjer je ležalo Jezusovo telo. 13Onadva pa sta ji rekla: "Ženska, zakaj jokaš?" Rekla jima je: "Ker so odnesli mojega Gospoda, pa ne vem kam so ga položili." 14In ko je to rekla, se je obrnila ter zagledala Jezusa kako stoji in ni vedela, da je bil to Jezus. 15Jezus ji reče: "Ženska, zakaj jokaš? Koga iščeš?" Ker je mislila, da je vrtnar, mu reče: "Gospod, če si ga odnesel od tukaj, mi povej kam si ga položil in odnesla ga bom proč." 16Jezus ji reče: "Marija." Obrnila se je in mu reče: "Rabuni;" kar pomeni: "Učitelj." 17Jezus ji reče: "Ne dotakni se me; kajti nisem se še dvignil k svojemu Očetu: toda pojdi k mojim bratom in jim povej: 'Dvignem se k svojemu Očetu in vašemu Očetu in k mojemu Bogu in vašemu Bogu.'" 18Marija Magdalena je prišla ter učencem povedala, da je videla Gospoda in da ji je govoril te stvari. 19 Potem je istega dne zvečer, ko je bil prvi dan tedna, ko so bila vrata, kjer so bili učenci zbrani, zaradi strahu pred Judi zaprta, prišel Jezus ter stopil na sredo in jim reče: "Mir vam bodi." 20In ko je tako rekel, jim je pokazal svoje roke in svojo stran. Potem, ko so videli Gospoda, so bili učenci veseli. 21Tedaj jim je Jezus ponovno rekel: "Mir vam bodi: kakor me je moj Oče poslal, točno tako jaz vas pošiljam." 22Ko pa je to rekel, je dihnil na njih in jim reče: "Prejmite Svetega Duha: 23 katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; in katerim grehe zadržite, so zadržani." 24Toda ko je prišel Jezus, Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, ni bilo z njimi. 25Drugi učenci so mu torej rekli: "Videli smo Gospoda." Toda rekel jim je: "Razen če ne bom videl na njegovih rokah sledi žebljev in svoj prst položil v odtis žebljev in svojo roko položil v njegovo stran, ne bom veroval." 26Po osmih dneh pa so bili njegovi učenci ponovno znotraj in Tomaž z njimi: potem je pri zaprtih vratih prišel Jezus in stopil na sredo ter rekel: "Mir vam bodi." 27Potem reče Tomažu: "Iztegni svoj prst sèm in poglej moje roke; in iztegni svojo roko tja ter jo porini v mojo stran: in ne bodi neveren, temveč veren." 28Tomaž pa je odgovoril in mu rekel: "Moj Gospod in moj Bog." 29Jezus mu reče: "Tomaž, ker si me videl, si veroval: blagoslovljeni so tisti, ki niso videli, pa so vendarle verovali." 30 In resnično je v prisotnosti svojih učencev Jezus storil mnoga druga znamenja, ki niso zapisana v tej knjigi: 31toda ta so zapisana, da bi lahko verovali, da Jezus je Kristus, Božji Sin; in da bi verujoč, lahko imeli življenje skozi njegovo ime.