1"Resnično, resnično, povem vam: 'Kdor v ovčjo stajo ne vstopa pri vratih, temveč se vzpenja po neki drugi poti, ta isti je tat in razbojnik. 2Toda kdor vstopa pri vratih, je pastir ovc. 3Njemu vratar odpira; in ovce slišijo njegov glas: in svoje lastne ovce kliče po imenu in jih vodi ven. 4Ko pa svoje lastne ovce poriva ven, gre pred njimi in ovce mu sledijo: kajti njegov glas poznajo. 5Tujcu pa ne bodo sledile, temveč bodo bežale pred njim: kajti glasu tujcev ne poznajo.'" 6Jezus jim je povedal to prispodobo: toda niso razumeli kaj bi bile te besede, katere jim je govoril. 7Potem jim je Jezus ponovno rekel: "Resnično, resnično, povem vam: 'Jaz sem vrata ovcam. 8Vsi, ki so kadarkoli prišli pred menoj, so tatovi in razbojniki: toda ovce jih niso poslušale. 9Jaz sem vrata: če kdorkoli vstopi noter po meni, bo rešen in bo hodil ven in noter ter najde pašo. 10Tat ne prihaja, razen da krade in da ubija ter da uničuje: jaz sem prišel, da bi lahko imeli življenje in da bi ga lahko imeli bolj obilno. 11 Jaz sem dobri pastir: dobri pastir daje svoje življenje za ovce. 12Toda kdor je najemnik in ni pastir, katerega ovce niso njegova last, vidi prihajati volka in zapusti ovce ter zbeži: volk pa jih zgrabi in razkropi. 13Najemnik zbeži, ker je najemnik in ne skrbi za ovce. 14Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene. 15Kakor Oče pozna mene, točno tako jaz poznam Očeta: in svoje življenje žrtvujem za ovce. 16Imam pa tudi druge ovce, ki niso iz te črede: tudi te moram privesti in bodo slišale moj glas; in bo ena čreda in en pastir. 17Zato me moj Oče ljubi, ker žrtvujem svoje življenje, da ga lahko ponovno prejmem. 18Nihče ga ne jemlje od mene, temveč ga žrtvujem sam od sebe. Imam moč, da ga žrtvujem in imam moč, da ga ponovno prejmem. To zapoved sem prejel od svojega Očeta.'" 19Zaradi teh besed je bilo med Judi ponovno nesoglasje. 20Mnogi izmed njih pa so rekli: "Hudiča ima, pa tudi nor je; zakaj ga poslušate?" 21Drugi so rekli: "To niso besede tistega, ki ima hudiča. Ali lahko hudič slepemu odpre oči?" 22V Jeruzalemu pa je bil praznik posvetítve in bila je zima. 23Jezus pa je hodil v templju po Salomonovi veži. 24Potem so prišli Judje, ga obkrožili in mu rekli: "Doklej nas boš še pustil, da dvomimo? Če si ti Kristus, nam odkrito povej." 25Jezus jim je odgovoril: "Povedal sem vam, pa niste verovali: dela, ki jih delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni. 26Toda vi ne verujete, ker, kakor sem vam povedal, niste izmed mojih ovc. 27Moje ovce slišijo moj glas in jaz jih poznam in one mi sledijo: 28in dam jim večno življenje; in nikoli ne bodo propadle, niti jih noben človek ne bo izpulil iz moje roke. 29Moj Oče, ki jih je dal meni, je večji od vseh; in noben človek jih ne more izpuliti iz roke mojega Očeta. 30Jaz in moj Oče sva eno." 31Po tem so Judje ponovno vzeli kamenje, da ga kamnajo. 32Jezus jim je odgovoril: "Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; za katero izmed teh del me kamnate?" 33Judje so mu odgovorili, rekoč: "Kajti ne kamnamo te zaradi dobrega dela; temveč zaradi bogokletja; in ker se ti, ki si človek, sebe delaš Boga." 34Jezus jim je odgovoril: "Ali ni v vaši postavi zapisano: 'Rekel sem: 'Vi ste bogovi?'' 35Če pa je imenoval bogove te, katerim je prišla Božja beseda in pismo ne more biti prekršeno; 36pravite o njem, katerega je Oče posvetíl in poslal na svet: 'Ti preklinjaš;' ker sem rekel, da sem Božji Sin? 37Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite. 38Toda če jih opravljam, čeprav mi ne verjamete, verjemite delom: da boste lahko spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v njem." 39Zato so si ponovno prizadevali, da ga primejo: toda pobegnil je iz njihove roke 40in ponovno odšel proč, onstran Jordana, na kraj, kjer je Janez najprej krščeval; in ostal tam. 41Mnogi pa so krenili k njemu in rekli: "Janez ni storil nobenega čudeža: toda vse besede, ki jih je Janez govoril o tem človeku, so bile resnične." 42In tam so mnogi verovali vanj.