1Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajsterim rodovom, ki so razkropljeni naokoli, pozdrav. 2Moji bratje, kadar zapadate v številne skušnjave, smatrajte to [za] veliko veselje; 3ker veste to, da preizkušenost vaše vere ustvarja potrpežljivost. 4Toda naj ima potrpežljivost svoje popolno delo, da boste lahko popolni in celotni, [da vam] ničesar ne manjka. 5Če [pa] komu izmed vas manjka modrosti, naj prosi od Boga, ki velikodušno daje vsem ljudem in ne ošteva; in dana mu bo. 6Toda prosi naj v veri in niti malo omahujoč. Kajti kdor omahuje, je podoben morskemu valu, [ki ga] žene veter in ga premetava. 7Kajti tak človek naj ne misli, da bo karkoli prejel od Gospoda. 8Neodločen človek je nestanoviten na vseh svojih poteh. 9Naj se brat nizkega položaja veseli, ker je povišan: 10toda bogat, ker je ponižan: ker bo minil kakor cvet na travi. 11Čim z žgočo vročino vzide sonce in to izsuši travo in njen cvet pade in ljubkost njenega videza propade: tako bo tudi bogataš propadel na svojih poteh. 12Blagoslovljen je človek, ki prenaša preizkušnjo: kajti ko je preizkušan, bo prejel krono življenja, katero je Gospod obljubil tistim, ki ga ljubijo. 13Naj noben človek, ko je preizkušan, ne reče: "Preizkušan sem od Boga:" kajti Bog ne more biti preizkušan z zlom, niti nikogar ne preizkuša: 14toda vsak je preizkušan, ko je odtegnjen s svojimi lastnimi poželenji in zapeljan. 15Potem ko je poželenje spočelo, rojeva greh: in greh, ko je dovršen, prinaša smrt. 16Ne zaidite, moji ljubljeni bratje. 17Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja dol od Očeta svetlob, s katerim ni nestanovitnosti niti sence obračanja. 18Po svoji lastni volji nas je zaplodil z besedo resnice, da naj bi bili nekako prvenci njegovih ustvarjenih bitij. 19Zatorej, moji ljubljeni bratje, naj bo vsak hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za bes: 20kajti človekov bes ne uresničuje Božje pravičnosti. 21Zatorej dajte proč vso umazanost in odvečno porednost ter s krotkostjo sprejmite vcepljeno besedo, ki je zmožna rešiti vaše duše. 22Toda bodite uresničevalci besede, ne pa le poslušalci, ki sami sebe varajo. 23Kajti če je kdorkoli poslušalec besede, ne pa uresničevalec, je podoben človeku, ki svoj lasten obraz ogleduje v zrcalu: 24kajti gleda sebe in gre svojo pot ter nemudoma pozabi kakšne vrste človek je bil. 25Toda kdorkoli gleda v popolno postavo svobode in ostaja v njej, ni pozabljiv poslušalec, temveč izvrševalec dela, bo ta človek blagoslovljen v svojem dejanju. 26Če je katerikoli človek med vami videti pobožen, ne brzda pa svojega jezika, temveč zavaja svoje lastno srce, je pobožnost tega človeka prazna. 27Čista pobožnost in neomadeževana pred Bogom in Očetom je ta: "Obiskovati osirotele in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževanega od sveta."