1Torej prva zaveza je resnično imela tudi predpise o božanski službi in posvetnem svetišču. 2Kajti postavljen je bil šotor; prvi, v katerem je bil svečnik in miza ter položeni hlebi; kar se imenuje svetišče. 3Za drugim zagrinjalom pa šotor, ki se imenuje Najsvetejše izmed vseh; 4ki je imel zlato kadilnico in skrinjo zaveze naokoli prevlečeno z zlatom, v kateri je bila zlata posoda, ki je imela mano in Aronova palica, ki je vzbrstela ter plošči zaveze; 5nad njo pa keruba slave, ki zasenčujeta spravni pokrov [skrinje zaveze]; o katerem sedaj ne moremo podrobno govoriti. 6Torej ko so bile te stvari tako posvečene, je duhovnik, opravljajoč Božjo službo, vedno šel v prvi šotor. 7Toda v drugi šotor je véliki duhovnik odšel sam enkrat vsako leto, ne brez krvi, katero je daroval zase in za grehe ljudstva: 8Sveti Duh tako naznanja, da pot v najsvetejše izmed vseh še ni bila razodeta, dokler je še stal prvi šotor: 9ki je bil podoba za tedaj pripravljen čas, v katerem so bili darovani tako darovi kakor daritve, ki niso mogli storiti popolnega, kar se tiče vesti, tistega, ki je službo opravljal; 10kar velja samo za jedi in pijače in številna umivanja ter mesene predpise, naložene nanje do časa preureditve. 11Toda Kristus, ki je prišel [kot] véliki duhovnik prihodnjih dobrih stvari, z večjim in popolnejšim šotorom, ne narejenim z rokami, to se pravi, ne iz te zgradbe; 12niti ne s krvjo koz in telet, temveč je s svojo lastno krvjo enkrat vstopil v sveti prostor in za nas dosegel večno odkupitev. 13Kajti če kri bikov in koz ter pepel telice, škropeč nečiste, posvečuje do očiščenja mesa: 14koliko bolj bo Kristusova kri, ki je po večnem Duhu samega sebe brez madeža daroval Bogu, očistila vašo vest pred mrtvimi deli, da služite živemu Bogu? 15In zaradi tega razloga je on posrednik nove zaveze, da bi s pomočjo smrti, za odkupitev od prestopkov, ki so bili pod prvo zavezo, tisti, ki so poklicani, lahko prejeli obljubo večne dediščine. 16Kajti kjer je oporoka, mora biti tudi potreba po smrti oporočnika. 17Kajti zaveza je veljavna potem, ko so ljudje mrtvi: sicer nima nobene moči vse dokler oporočnik živi. 18Nakar niti prva zaveza ni bila posvečena brez krvi. 19Kajti ko je Mojzes vsemu ljudstvu govoril vsak predpis, glede na postavo, je vzel kri telet in koz, z vodo in škrlatno volno ter izop in poškropil tako knjigo kakor vse ljudstvo, 20rekoč: "To je kri zaveze, ki vam jo je Bog ukazal." 21Poleg tega je s krvjo poškropil tako šotor kakor vse posode za služenje. 22Skoraj vse stvari pa se po postavi očiščuje s krvjo; in brez prelivanja krvi ni odpuščanja. 23Bilo je torej potrebno, da naj bi bili vzori stvari v nebesih očiščeni s temi; toda same nebeške stvari [pa] z boljšimi daritvami kakor te. 24Kajti Kristus ni vstopil v svete prostore, narejene z rokami, ki so slike resničnih; temveč v sama nebesa, da se sedaj za nas pokaže v Božji prisotnosti: 25niti ne, da bi samega sebe pogosto daroval, kakor véliki duhovnik vsako leto s krvjo drugih vstopa v sveti prostor; 26kajti potem bi moral od ustanovitve sveta pogosto trpeti: toda sedaj se je prikazal enkrat ob koncu sveta, da z daritvijo samega sebe odstrani greh. 27Kakor pa je določeno ljudem enkrat umreti, toda po tem sodba: 28tako je bil Kristus enkrat darovan, da pretrpi grehe mnogih; in tem, ki ga iščejo, se bo drugič prikazal brez greha v rešitev duš.