1Zatorej smo dolžni dati iskrenejšo pozornost besedam, katere smo slišali, da jim ne bi kadarkoli pustili izmuzniti se. 2Kajti če je bila beseda, govorjena po angelih, neomajna in vsak prestopek ter neposlušnost prejme pravično povračilo nagrade; 3kako bomo ušli mi, če zanemarimo tako veliko rešitev duš; o kateri je najprej pričel govoriti Gospod in je bila potrjena nam, ki smo ga slišali; 4njim Bog prav tako prinaša pričevanje, tako z znamenji kakor s čudesi in s številnimi čudeži ter darovi Svetega Duha, glede na njegovo lastno voljo? 5Kajti angelom ni položil v podjarmljenje sveta, ki pride, o katerem govorimo. 6Temveč je nekdo na nekem kraju pričeval, rekoč: "Kaj je človek, da misliš nanj? Ali sin človekov, da ga obiskuješ? 7* Naredil si ga malo nižjega kakor angele; ovenčal si ga s slavo in častjo ter ga postavil nad dela svojih rok: 8vse stvari si podvrgel pod njegova stopala." Kajti ker je vse podvrgel pod njega, ni pustil ničesar, kar ni položil pod njega. Toda sedaj še ne vidimo vseh stvari položenih pod njega. 9Toda vidimo Jezusa, ki je bil narejen malo nižje kakor angeli, zaradi smrtnega trpljenja kronanega s slavo in častjo; da bi po Božji milosti okusil smrt za vsakega človeka. 10Kajti spodobilo se je njemu, za katerega so vse stvari in po katerem so vse stvari v prinašanju mnogih sinov v slavo, da naredi poveljnika njihove rešitve duš popolnega skozi trpljenja. 11Kajti vsi so iz enega, tako kdor posvečuje, kakor tisti, ki so posvečeni: zaradi tega razloga ni osramočen, da jih kliče brate, 12rekoč: "Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, na sredi cerkve ti bom prepeval hvalo." 13In ponovno: "Svoje trdno upanje bom položil vanj." In ponovno: "Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Bog." 14V kolikor ste potem kot otroci soudeleženci mesa in krvi, je tudi sam prav tako vzel del od istega; da bi skozi smrt lahko uničil tistega, ki je imel smrtno oblast, to je hudiča; 15in osvobodil tiste, ki so bili zaradi smrtnega strahu vse svoje življenje podrejeni sužnosti. 16Kajti resnično nase ni prevzel narave angelov; temveč je nase prevzel Abrahamovo seme. 17* Zatorej se je zanj v vseh stvareh spodobilo, da je postal podoben svojim bratom, da bi bil lahko usmiljen in zvest véliki duhovnik v stvareh, ki se nanašajo na Boga, da opravi spravo za grehe ljudstva. 18Kajti ker je on sam trpel in bil skušan, je zmožen pomagati tem, ki so skušani.