1Ker torej vidite, da smo tudi mi obdani naokoli s tako velikim oblakom pričevalcev, odložimo vsako breme in greh, ki nas tako z lahkoto pesti in s potrpežljivostjo tecimo tekmo, ki je pripravljena pred nami 2in glejmo k Jezusu, avtorju in dopolnitelju naše vere; ki je zaradi radosti, ki je bila postavljena predenj, pretrpel križ in preziral sramoto in je posedèn na desnico Božjega prestola. 3Kajti opazujte tistega, ki je prestal takšno nasprotovanje grešnikov proti samemu sebi, da ne bi bili vi utrujeni in oslabeli v vaših umih. 4Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh. 5Pozabili pa ste opominjanje, ki vam govori kakor otrokom: "Moj sin, ne preziraj Gospodovega karanja, niti ne izgubi poguma, kadar te ošteva: 6kajti kogar Gospod ljubi, kara, in biča vsakega sina, katerega sprejema." 7Če ste prestali karanje, Bog z vami ravna kakor s sinovi; kajti kakšen sin je ta, katerega oče ne kara? 8Toda če ste brez kaznovanja, česar so vsi soudeleženi, potem ste nezakonski otroci, ne pa sinovi. 9Poleg tega smo imeli očete iz našega mesa, ki so nas opominjali, mi pa smo jim dajali spoštovanje: ali ne bomo veliko raje v podrejenosti Očetu duhov in živeli? 10Kajti oni so nas resnično okarali za nekaj dni, po svoji lastni volji; toda on za našo korist, da bomo mi lahko postali soudeleženci njegove svetosti. 11Torej nobeno karanje zaenkrat ni videti, da bi bilo veselo, temveč bridko: kljub temu potem obrodi miren sad pravičnosti v teh, ki so s tem izvežbani. 12Zatorej dvignite roke, ki visijo in slabotna kolena; 13in naredite ozke steze za vaša stopala, da se ne bi to, kar je hromo, obrnilo proč s poti; temveč naj bo raje ozdravljeno. 14Prizadevajte si za mir z vsemi ljudmi in svetost, brez katere noben človek ne bo videl Gospoda: 15marljivo zrite, da ne bi katerikoli človek padel od Božje milosti; da vas ne bi zbegala nobena grenka korenina, ki poganja in bi bili s tem mnogi omadeževani; 16da ne bi bilo nobenega prešuštvovalca ali bogokletne osebe, kakor Ezav, ki je za en košček hrane prodal svojo pravico po rojstvu. 17Kajti vi veste kako je bil potem, ko je želel podedovati blagoslov, zavrnjen: kajti ni našel nobenega prostora za kesanje, čeprav ga je skrbno iskal s solzami. 18Kajti niste prišli h gori, ki se jo lahko dotakne in da gori z ognjem in niti črnosti in ne temi in ne viharju 19in ne donenju trobente in ne glasu besed; katerega glas so tisti, ki so poslušali, rotili, da jim beseda ne bi bila več izgovorjena: 20* (kajti niso mogli prenesti tega, kar je bilo ukazano: "In če se žival komaj dotakne gore, naj bo kamnana ali prebodena s puščico:" 21prizor pa je bil tako strašen, da je Mojzes rekel: "Silno se bojim in se tresem."), 22toda vi ste prišli h gori Sion in k mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in k nepreštevni angelski družbi, 23h glavnemu zboru in cerkvi prvorojenih, ki so zapisani na nebu in k Bogu, Sodniku vseh in k duhovom pravičnih ljudi, ki so dosegli popolnost 24in k Jezusu, posredniku nove zaveze in h krvi škropljenja, ki govori boljše stvari kakor ta od Abela. 25Glejte, da ne zavrnete njega, ki govori. Kajti če niso ušli tisti, ki so zavrnili tistega, ki je govoril na zemlji, koliko bolj ne bomo ušli mi, če se odvrnemo od tistega, ki govori z nebes: 26katerega glas je takrat stresel zemljo: toda sedaj je obljubil, rekoč: "Še enkrat stresem, ne samo zemljo, temveč tudi nebesa." 27In ta beseda: "Še enkrat," pomeni odstranitev od teh stvari, ki so stresene, kot od stvari, ki so narejene, da te stvari, ki ne morejo biti stresene, lahko ostanejo. 28Torej mi, ki prejemamo kraljestvo, ki ne more biti omajano, imejmo milost, s katero bomo lahko s spoštovanjem in bogaboječim strahom sprejemljivo služili Bogu. 29Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.