1In Jakob je zaklical svojim sinovom ter rekel: "Zberite se skupaj, da vam bom lahko povedal to, kar vas bo doletelo v poslednjih dneh. 2Zberite se skupaj in poslušajte, vi, Jakobovi sinovi; in prisluhnite Izraelu, svojemu očetu. 3Ruben, ti si moj prvorojenec, moja mogočnost in pričetek moje moči, vzvišenost dostojanstva in vzvišenost moči: 4nestabilen kakor voda, ti se ne boš odlikoval; ker si odšel k postelji svojega očeta; takat si jo omadeževal: dvignil se je k mojemu ležišču. 5Simeon in Levi sta brata; sredstva krutosti sta v njunih prebivališčih. 6Oh, moja duša, ne pridi v njuno skrivnost; v njun zbor, moja čast, ne bodi združena: kajti v njuni jezi sta usmrtila človeka in v njuni svojevoljnosti sta spodkopala zid. 7Prekleta bodi njuna jeza, kajti bila je kruta; in njun srd, kajti bil je neizprosen: razdelil ju bom v Jakobu in razkropil v Izraelu. 8Juda, ti si ta, katerega bodo tvoji bratje hvalili: tvoja roka bo na vratu tvojih sovražnikov; otroci tvojega očeta se bodo priklonili pred teboj. 9Juda je levji mladič: od plena, moj sin, si se dvignil: sklonil se je, ležal kakor lev in kakor star lev; kdo ga bo prebudil? 10Žezlo ne bo odšlo od Juda, niti zakonodajalec izmed njegovih stopal, dokler ne pride Šilo; in k njemu bo zbiranje ljudstva. 11Privezujoč svojega oslička k trti in svojega osličjega žrebička k izbrani trti; svoje obleke je opral v vinu in svoja oblačila v krvi grozdnih jagod. 12Njegove oči bodo rdeče z vinom in njegovi zobje beli z mlekom. 13Zábulon bo prebival pri morskem zavetju; in bo za zavetje ladjam; in njegova meja bo do Sidóna. 14Isahár je močan osel počivajoč med dvema bremenoma: 15in videl je, da je bil počitek dober in da je bila dežela prijeten; in sklonil svojo ramo, da prenaša in postal služabnik davku. 16Dan bo sodil svoje ljudstvo kakor eden izmed Izraelovih rodov. 17Dan bo kača ob poti, gad na stezi, ki piči konjska kopita, tako da bo njegov jezdec padel vznak. 18Pričakoval sem tvojo rešitev duše, oh GOSPOD. 19Gad, krdelo ga bo premagalo: toda nazadnje bo on premagal. 20Iz Aserja bo njegov kruh zajeten in obrodil bo kraljevske slaščice. 21* Neftáli je spuščena košuta: on daje ljubke besede. 22Jožef je rodovitna veja, celó rodovitna veja pri vodnjaku; čigar mladike se stegujejo preko zidu: 23Lokostrelci so ga boleče užalostili, streljali nanj in ga sovražili: 24toda njegov lok je ostal v moči in lakti njegovih rok so bili okrepljeni z rokami mogočnega Jakobovega Boga; (od tam je pastir, Izraelov kamen:) 25celó z Bogom svojih očetov, ki ti bo pomagal; in z Vsemogočnim, ki te bo blagoslovil z blagoslovi iz neba odzgoraj, blagoslovi iz globine, ki leži spodaj, blagoslovi prsi in trebuha: 26blagoslovi tvojega očeta so prevladali nad blagoslovi mojih prednikov do skrajne meje večnih hribov: ti naj bodo na Jožefovi glavi in na kroni glave tistega, ki je bil ločen od svojih bratov. 27Benjamin bo ropal kakor volk: zjutraj bo požrl plen, ponoči pa bo razdelil dobiček. 28Vsi ti so dvanajsteri Izraelovi rodovi: in to je to kar jim je njihov oče govoril in jih blagoslovil; vsakega glede na svoj blagoslov jih je blagoslovil. 29In zapovedal jim je in jim rekel: "Jaz bom zbran k svojemu ljudstvu: pokopljite me z mojimi očeti v votlini, ki je na polju Hetejca Efróna, 30v votlini, ki je na polju Mahpéli, ki je pred Mamrejem, v kánaanski deželi, ki jo je Abraham kupil s poljem Hetejca Efróna za posesti in grobišče. 31Tam so pokopali Abrahama in njegovo ženo Saro; tam so pokopali Izaka in njegovo ženo Rebeko; in tam sem pokopal Leo. 32Nakup polja in votline, ki je na njem, je bil od Hetovih otrok." 33In ko je Jakob naredil konec zapovedovanju svojim sinovom, je svoja stopala dvignil v posteljo in izročil duha in bil zbran k svojemu ljudstvu.