1Potem se Jožef ni mogel več zadržati pred vsemi tistimi, ki so stali z njim; in je zaklical: "Povzročite vsakemu človeku, da gre izpred mene." In noben človek ni stal z njim, medtem ko se je Jožef dal spoznati svojim bratom. 2In zajokal je na glas: in Egipčani in faraonova hiša so slišali. 3In Jožef je svojim bratom rekel: "Jaz sem Jožef; ali moj oče še živi? Njegovi bratje pa mu niso mogli odgovoriti; kajti ob njegovi prisotnosti so bili zbegani. 4In Jožef je svojim bratom rekel: "Približajte se mi, prosim vas." In prišli so bliže. In rekel je: "Jaz sem vaš brat Jožef, katerega ste prodali v Egipt. 5Zdaj torej ne bodite užaloščeni, niti jezni nase, da ste me prodali sèm: kajti Bog me je poslal pred vami, da ohrani življenje. 6Kajti ti dve leti je bila lakota v deželi: in še pet let je, v katerih ne bo niti setve niti žetve. 7Bog pa me je poslal pred vami, da vam na zemlji ohrani potomstvo in da reši vaša življenja z veliko osvoboditvijo. 8Tako sedaj niste bili vi, ki ste me poslali sèm, temveč Bog: in naredil me je očeta faraonu in gospodarja vsej njegovi hiši in vladarja po vsej egiptovski deželi. 9Pohitite in pojdite gor po mojega očeta in mu recite: "Tako govori tvoj sin Jožef: 'Bog me je naredil gospodarja vsega Egipta: pridi dol k meni, ne mudi se: 10in prebival boš v gošenski deželi in boš blizu mene, ti in tvoji otroci in tvojih otrok otroci in tvoji tropi in tvoje črede in vse, kar imaš: 11in tam te bom hranil; kajti še pet let lakote je; da ne bi ti in tvoja družina in vse, kar imaš, prišlo v revščino. 12In glej, vaše oči vidijo in oči mojega brata Benjamina, da so to moja usta, ki vam govorijo." 13Vi pa boste mojemu očetu povedali o vsej moji slavi v Egiptu in o vsem tem, kar ste videli: in pohiteli boste in mojega očeta privedli sèm dol. 14In planil je na vrat svojega brata Benjamina in zajokal; in Benjamin je jokal na njegovem vratu. 15Poleg tega je poljubil vse svoje brate in jokal na njih; in potem so njegovi bratje govorili z njim. 16In njegova slava je bila slišana v faraonovi hiši, rekoč: "Prišli so Jožefovi bratje:" in to je dobro ugajalo faraonu in njegovim služabnikom. 17In faraon je rekel Jožefu: "Reci svojim bratom: 'To storite; natovorite vaše živali in pojdite in vas spravite v kánaansko deželo; 18in vzemite vašega očeta in vaše družine in pridite k meni: in jaz vam bom dal dobrega iz egiptovske dežele, vi pa boste jedli obilje dežele. 19Sedaj ste zapovedani, storite tole; vzemite si vozil iz egiptovske dežele za vaše malčke in za vaše žene in pripeljite vašega očeta in pridite. 20Ne ozirajte se na vaše stvari; kajti dobrine vse egiptovske dežele so vaše." 21In Izraelovi otroci so tako storili: in Jožef jim je dal vozila, glede na faraonovo zapoved in dal jim je preskrbo za pot. 22Vsakomur izmed njih je dal, vsakemu moškemu zamenjavo oblačil; toda Benjaminu je dal tristo koščkov srebra in pet zamenjav oblačil. 23In svojemu očetu je poslal po tem načinu; deset natovorjenih oslov z dobrimi stvarmi iz Egipta in deset oslic, natovorjenih z žitom in kruhom in hrano za svojega očeta po poti. 24Tako je svoje brate poslal proč in so odrinili: in rekel jim je: "Glejte, da se po poti ne prepirate." 25In dvignili so se iz Egipta in prišli v kánaansko deželo k Jakobu, njihovemu očetu 26in mu povedali, rekoč: "Jožef je še živ in on je voditelj nad vso egiptovsko deželo." Jakobovo srce pa je slabelo, kajti ni jim verjel. 27In povedali so mu vse Jožefove besede, ki jim jih je rekel: in ko je videl vozila, ki jih je poslal Jožef, da ga odpeljejo, je oživel duh Jakoba, njihovega očeta: 28in Izrael je rekel: "To je dovolj; moj sin Jožef je še živ: šel bom in ga pogledal preden umrem."