1In pripetilo se je ob koncu dveh polnih let, da je faraon sanjal: in glej, stal je poleg reke. 2In glej, iz vode je prišlo sedem krav, lepega videza in debelega mesa; in hranile so se na travniku. 3In glej, za njimi je iz reke prišlo sedem drugih krav, bolnega videza in suhega mesa; in obstale so poleg drugih krav na robu reke. 4In krave bolnega videza in suhega mesa so pojedle sedem krav lepega in debelega videza. Tako se je faraon prebudil. 5In zaspal je in drugič sanjal: in glej sedem žitnih klasov je vzklilo na enem steblu, obilnih in dobrih. 6In glej, za njimi je zraslo sedem tankih klasov in ožganih z vzhodnim vetrom. 7In sedem tankih klasov je požrlo sedem obilnih in polnih klasov. In faraon se je prebudil in glej, bile so sanje. 8In pripetilo se je zjutraj, da je bil njegov duh vznemirjen; in poslal je ter zahteval vse tamkajšnje egiptovske čarovnike in vse modre može: in faraon jim je povedal svoje sanje; toda nikogar ni bilo, ki bi jih faraonu lahko razložil. 9Potem je faraonu spregovoril véliki točaj, rekoč: "Ta dan se spominjam svojih napak: 10faraon je bil ogorčen nad svojima služabnikoma in ju je zaprl v hišo poveljnika straže, oba, mene in vélikega peka: 11in sanjala sva sanje v eni noči, jaz in on; sanjala sva vsak človek glede na razlago svojih sanj. 12In tam je bil z nama mladenič, Hebrejec, služabnik poveljnika straže; in povedala sva mu in razložil nama je najine sanje: razložil je vsakemu človeku glede na njegove sanje. 13In pripetilo se je, kakor nama jih je razložil, tako je bilo; mene je ponovno vrnil v mojo službo, njega pa je obesil." 14Tedaj je faraon poslal in poklical Jožefa in so ga naglo privedli iz grajske ječe: in obril se je ter zamenjal svoja oblačila in prišel k faraonu. 15In faraon je rekel Jožefu: "Sanjal sem sanje in nikogar ni, ki bi jih lahko razložil: slišal pa sem govoriti o tebi, da lahko razumeš sanje, da jih razložiš." 16In Jožef je faraonu odgovoril, rekoč: "To ni v meni: Bog bo dal faraonu odgovor miru." 17In faraon je Jožefu rekel: "V svojih sanjah, glej, sem stal na bregu reke: 18in glej, iz reke je prišlo sedem krav, debelega mesa in lepega videza; in so se hranile na travniku: 19in glej, sedem drugih krav je prišlo za njimi, mršavih in bolnega videza in suhega mesa, kakršnih po slabosti nisem še nikoli videl v vsej egiptovski deželi: 20in krave suhega in bolnega videza so pojedle prvih sedem debelih krav: 21in ko so jih pojedle, se ni moglo vedeti, da so jih pojedle: temveč so bile še vedno bolnega videza, kakor spočetka. Tako sem se prebudil. 22In v svojih sanjah sem videl, in glej, sedem klasov je vzbrstelo na enem steblu, polnih in dobrih: 23in glej, sedem klasov, izsušenih, tankih in ožganih z vzhodnim vetrom, je pognalo za njimi: 24in tanki klasi so požrli sedem dobrih klasov: in to sem povedal čarovnikom; toda nikogar ni bilo, ki bi mi jih lahko razodel. 25In Jožef je rekel faraonu: "Faraonove sanje so ene: Bog je faraonu pokazal, kaj namerava storiti. 26Sedem dobrih krav je sedem let; in sedem dobrih klasov je sedem let: sanje so ene. 27In sedem krav suhega in bolnega videza, ki bodo prišle za njimi, je sedem let; in sedem praznih klasov, ožganih z vzhodnim vetrom, bo sedem let lakote. 28To je stvar, ki sem jo povedal faraonu: 'Kar Bog namerava storiti, je pokazal faraonu. 29Glej, pride sedem let velikega obilja po vsej egiptovski deželi: 30in za temi se bo dvignilo sedem let lakote; in vse obilje v egiptovski deželi bo pozabljeno; in lakota bo použila deželo; 31in obilje v deželi se ne bo poznalo zaradi razloga lakote, ki bo sledila; kajti ta bo zelo boleča. 32In zaradi tega so se sanje faraonu ponovile dvakrat; to je, ker je stvar osnovana od Boga in jo bo Bog kmalu izvršil. 33Zdaj naj torej faraon poišče previdnega in modrega moža in ga postavi nad egiptovsko deželo. 34Naj faraon to stori in naj določi častnike nad deželo in naj v sedmih obilnih letih poberejo petino v egiptovski deželi. 35In naj zberejo vso hrano od tistih dobrih let, ki pridejo in žito prihranijo pod faraonovo roko in naj hrano čuvajo v mestih. 36In ta hrana bo deželi za zalogo zoper sedem let lakote, ki bo v egiptovski deželi; da dežela skozi lakoto ne bo propadla.'" 37In stvar je bila dobra v faraonovih očeh in v očeh vseh njegovih služabnikov. 38In faraon je rekel svojim služabnikom: "Ali lahko najdemo takšnega kakor je ta, moža, v katerem je Božji Duh?" 39In faraon je rekel Jožefu: "Ker ti je Bog pokazal vse to, ne obstaja nihče tako previden in moder kakor si ti: 40ti boš nad mojo hišo in glede na tvojo besedo bo vladano vsemu mojemu ljudstvu: samo v prestolu bom večji kakor ti. 41In faraon je rekel Jožefu: "Glej, postavil sem te nad vso egiptovsko deželo." 42In faraon je iz svoje roke snel svoj prstan in ga dal na Jožefovo roko in ga oblekel v suknje iz tankega lanenega platna in okoli njegovega vratu obesil zlato verižico; 43in pripravil ga je, da jaha na drugem bojnem vozu, katerega je imel; in pred njim so klicali "Upognite koleno:" in naredil ga je vladarja nad vso egiptovsko deželo. 44In faraon je rekel Jožefu: "Jaz sem faraon in brez tebe noben človek ne bo dvignil svoje roke ali stopala po vsej egiptovski deželi." 45In faraon je Jožefovo ime imenoval Cafenát Panéah; in mu dal za ženo Asenáto, hči Potifêra, duhovnika iz Ona. In Jožef je odšel nad vso egiptovsko deželo. 46In Jožef je bil star trideset let, ko je stal pred faraonom, egiptovskim kraljem. In Jožef je odšel iz faraonove prisotnosti in šel skozi vso egiptovsko deželo. 47In v sedmih obilnih letih je zemlja obrodila po pesteh. 48In zbral je vso hrano sedmih let, ki je bila v egiptovski deželi in hrano shranil v mestih: hrano polja, ki je bila naokoli vsakega mesta, je shranil v istem. 49In Jožef je zbral žita kakor morskega peska, zelo veliko, dokler ni prenehal šteti; kajti tega je bilo brez števila. 50In preden je prišla lakota, sta bila Jožefu rojena dva sinova, ki mu ju je rodila Asenáta, hči Potifêra, duhovnika iz Ona. 51In Jožef je ime prvorojenega imenoval Manáse: "Kajti Bog," je rekel, "me je pripravil pozabiti vse moje garanje in vso hišo mojega očeta." 52In ime drugega je imenoval Efrájim: kajti Bog mi je povzročil, da bom rodoviten v deželi svoje stiske. 53In sedem let obilja, ki je bilo v egiptovski deželi, je bilo končanih. 54In pričelo je prihajati sedem let pomanjkanja, glede na to, kakor je rekel Jožef: in pomanjkanje je bilo po vseh deželah; toda v egiptovski deželi je bil kruh. 55In ko je bila vsa egiptovska dežela izgladovana, je ljudstvo vpilo k faraonu za kruh: faraon pa je vsem Egipčanom rekel: "Pojdite k Jožefu; kar vam reče, storite." 56In lakota je bila nad vsem obličjem zemlje: in Jožef je odprl vsa skladišča in prodajal Egipčanom; in lakota je v egiptovski deželi hudo naraščala. 57In vse dežele so prišle v Egipt k Jožefu, da kupijo žita; ker je bila lakota tako huda v vseh deželah.