1In Jakob je prebival v deželi, v kateri je bil njegov oče tujec, v kánaanski deželi. 2To so Jakobovi rodovi. Jožef je bil star sedemnajst let, ko je s svojimi brati pasel trop; in deček je bil s sinovi Bilhe in s sinovi Zilpe, ženama svojega očeta; in Jožef je svojemu očetu prinesel njihovo zlo poročilo. 3Torej Izrael je bolj ljubil Jožefa kakor vse svoje otroke, ker je bil sin njegove visoke starosti: in naredil mu je plašč iz mnogih barv. 4In ko so njegovi bratje videli, da ga je njihov oče bolj ljubil kakor vse njegove brate, so ga zasovražili in niso mogli miroljubno govoriti z njim. 5In Jožef je sanjal sanje in te je povedal svojim bratom: oni pa so ga še bolj sovražili. 6In on jim je rekel: "Poslušajte, prosim vas, te sanje, ki sem jih sanjal: 7kajti, glejte, na polju smo vezali snope in glej, moj snop je vstal in tudi stal pokončno; in glejte, vaši snopje so stali naokoli in se globoko priklanjali mojemu snopu." 8In njegovi bratje so mu rekli: "Ali boš resnično kraljeval nad nami? Ali boš resnično imel oblast nad nami?" Oni pa so ga še bolj zasovražili zaradi njegovih sanj in zaradi njegovih besed. 9In sanjal je še druge sanje in te povedal svojim bratom ter rekel: "Glejte, še sem sanjal sanje; in glejte, globoko so se mi priklanjali sonce in luna in enajst zvezd." 10In te je povedal svojemu očetu in svojim bratom: njegov oče pa ga je oštel in mu rekel: "Kaj so te sanje, ki si jih sanjal? Naj zares pridemo jaz in tvoja mati in tvoji bratje, da se ti priklonimo k zemlji?" 11In njegovi bratje so mu zavidali; toda njegov oče je opazil besede. 12In njegovi bratje so odšli, da pasejo trop svojega očeta v Sihemu. 13In Izrael je rekel Jožefu: "Mar tvoji bratje ne pasejo tropa v Sihemu? Pridi in poslal te bom k njim." In rekel mu je: "Tukaj sem." 14In rekel mu je: "Pojdi, prosim te, poglej če je dobro s tvojimi brati in dobro s tropi; in besedo mi ponovno prinesi nazaj." Tako ga je poslal iz hebrónske doline in je prišel v Sihem. 15Našel pa ga je neki mož in glej, taval je po polju: in človek ga je vprašal, rekoč: "Kaj iščeš?" 16In rekel je: "Iščem svoje brate: povej mi, prosim te, kje pasejo svoje trope." 17In človek je rekel: "Odpravili so se od tukaj; kajti slišal sem jih reči: "Pojdimo v Dotán." In Jožef je odšel za svojimi brati in jih našel v Dotánu. 18In ko so ga od daleč zagledali, celo preden se jim je približal, so se zoper njega zarotili, da ga ubijejo. 19In drug drugemu so rekli: "Glejte, prihaja ta sanjač. 20Pridimo torej in ga ubijmo in vrzimo v neko jamo in bomo rekli: 'Neka zla žival ga je požrla:' pa bomo videli kaj bo nastalo iz njegovih sanj." 21Ruben pa je to slišal in ga osvobodil iz njihovih rok; in rekel: "Naj ga ne ubijemo mi." 22In Ruben jim je rekel: "Ne prelijmo krvi, temveč ga vrzimo v tole jamo, ki je v divjini in ne položimo roke nanj;" da bi ga lahko osvobodil iz njihovih rok, da ga ponovno izroči njegovemu očetu. 23In pripetilo se je, ko je Jožef prišel k svojim bratom, da so Jožefa slekli iz njegovega plašča, njegovega plašča iz mnogih barv, ki je bil na njem; 24in ga vzeli ter vrgli v jamo: jama pa je bila prazna, v njej ni bilo vode. 25In usedli so se, da jedo kruh: in dvignili svoje oči in pogledali in glej, družba Izmaelcev je prihajala iz Gileáda s svojimi kamelami, noseč dišave in balzam in miro, da to odnesejo dol v Egipt. 26In Juda je rekel svojim bratom: "Kakšen dobiček je to, če ubijemo našega brata in prikrijemo njegovo kri?" 27Pridite in prodajmo ga Izmaelcem in naj naša roka ne bo nad njim; kajti on je naš brat in naše meso. In njegovi bratje so bili zadovoljni. 28Potem so šli mimo midjánski trgovci; in potegnili in dvignili so Jožefa iz jame in Jožefa prodali Izmaelcem za dvajset koščkov srebra: in Jožefa so pripeljali v Egipt. 29Ruben pa se je vrnil k jami; in glej, Jožefa ni bilo v jami; in raztrgal je svoja oblačila. 30In se vrnil k svojim bratom ter rekel: "Otroka ni; in kam naj grem jaz?" 31In vzeli so Jožefov plašč in ubili kozlička od koz in plašč pomočili v kri; 32in poslali so plašč iz mnogih barv in ga prinesli k svojemu očetu; ter rekli: "To smo našli: vedi torej ali je to plašč tvojega sina ali ne." 33In prepoznal ga je ter rekel: "To je plašč mojega sina; zla žival ga je požrla; Jožef je brez dvoma raztrgan na koščke." 34In Jakob je raztrgal svoja oblačila in na svoja ledja oblekel vrečevino in mnogo dni žaloval za svojim sinom. 35In vsi njegovi sinovi in vse njegove hčere so vstali, da ga potolažijo; toda ni hotel biti potolažen; in rekel je: "Kajti žalujoč bom šel v grob k svojemu sinu." Tako je njegov oče jokal za njim. 36Midjánci pa so ga prodali v Egipt k Potifárju, faraonovemu častniku in poveljniku straže.