1In Jakob je odšel na svojo pot in Božji angeli so ga srečali. 2In ko jih je Jakob zagledal, je rekel: "To je Božja vojska:" in ta kraj je imenoval Mahanájim. 3In Jakob je pred seboj poslal poslance k Ezavu, svojemu bratu, v deželo Seír, Edómovo deželo. 4In jim zapovedal, rekoč: "Tako boste govorili mojemu gospodu Ezavu: 'Tvoj služabnik Jakob nam je rekel: 'Začasno sem bival z Labánom in tam ostal do sedaj: 5imam vole in osle, trope in sluge in postrežnice: in poslal sem, da povem svojemu gospodu, da lahko najdem milost v tvojem pogledu.''" 6In poslanci so se vrnili k Jakobu, rekoč: "Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu in tudi on prihaja, da te sreča in z njim štiristo mož." 7Potem je bil Jakob zelo prestrašen in v stiski: in razdelil je ljudstvo, ki je bilo z njim in trope in črede in kamele na dve četi; 8in rekel: "Če pride Ezav k eni skupini in jo udari, potem bo druga skupina, ki je ostala, pobegnila." 9In Jakob je rekel: "Oh, Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, GOSPOD, ki mi je rekel: 'Vrni se v svojo deželo in k svojemu sorodstvu, in jaz bom dobro postopal s teboj:' 10sam nisem vreden najmanjše od te milosti in od vse resnice, ki si jo izkazal svojemu služabniku; kajti s svojo palico sem prečkal ta Jordan; in sedaj sem postal dve četi. 11Osvobodi me, prosim te, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke: kajti bojim se ga, da ne bi prišel in udaril mene in matere z otroci. 12In ti rečeš: 'Zagotovo ti bom storil dobro in tvojega semena naredil kakor morskega peska, ki zaradi množice ne more biti preštet.'" 13In to isto noč je bil nastanjen tam; in od tega, kar je prišlo v njegovo roko, je vzel darilo za svojega brata Ezava; 14dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov, 15trideset molznih kamel z njihovimi žrebiči, štirideset govedi, dvajset oslic in deset osličkov. 16In izročil jih je v roko svojih služabnikov, vsako čredo posebej; in svojim služabnikom rekel: "Prečkajte pred menoj in pustite prostor med čredo in čredo." 17Predvsem pa je naročil, rekoč: "Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša, rekoč: 'Čigav si? In kam greš? In čigavi so ti pred teboj?' 18Tedaj boš rekel: 'To so od tvojega služabnika Jakoba; to je darilo poslano k mojemu gospodu Ezavu: in glej, on je za nami.'" 19In tako je ukazal drugemu in tretjemu in vsem, ki so sledili čredam, rekoč: "Na ta način naj bo govorjeno Ezavu, ko ga najdete." 20In poleg tega recite: "Glej, tvoj služabnik Jakob je za nami. Kajti rekel je: 'Pomiril ga bom z darilom, ki gre pred menoj in zatem bom videl njegov obraz: mogoče me bo sprejel.'" 21Tako je šlo darilo pred njim: sam pa se je to noč nastanil v skupini. 22In vstal je to noč in vzel svoji dve ženi in svoji dve postrežnici in svojih enajst sinov in prečkal plitvino Jabók. 23In jih vzel in jih poslal preko potoka in oddal kar je imel. 24In Jakob je ostal sam; in z njim se je bojeval mož do dnevnega svita. 25In ko je videl, da zoper njega ni prevladal, se je dotaknil vdrtine na njegovem stegnu; vdrtina Jakobovega stegna je bila izpahnjena, kakor [bi] se z njim boril. 26On pa je rekel: "Pusti me, kajti dan se že svita." In rekel je: "Ne bom te izpustil, razen če me blagosloviš." 27In rekel mu je: "Kako ti je ime?" In rekel je: "Jakob." 28* In rekel je: "Tvoje ime se ne bo več imenovalo Jakob, temveč Izrael: kajti kot princ si imel moč z Bogom in z ljudmi in si prevladal." 29In Jakob ga je vprašal ter rekel: "Povej mi, prosim te, svoje ime." In rekel je: "Zakaj je to, da me sprašuješ po mojem imenu?" In ga tam blagoslovil. 30In Jakob je poimenoval kraj Peniél: kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in moje življenje je ohranjeno. 31In ko je prečkal Penuél, je sonce vstajalo nad njim, on pa je šepal na svojem stegnu. 32Zato Izraelovi otroci ne jedo od kite, ki se krči, ki je na vdrtini stegna, do današnjega dne: ker se je dotaknil vdrtine Jakobovega stegna na kiti, ki se krči.