1In Abraham je bil star in že zelo zvrhan v starosti: in GOSPOD je Abrahama blagoslovil v vseh stvareh. 2In Abraham je najstarejšemu služabniku svoje hiše, ki je vladal nad vsem, kar je imel, rekel: "Položi, prosim te, svojo roko na moje stegno: 3jaz pa ti bom prisegel pri GOSPODU, Bogu nebes in Bogu zemlje, da mojemu sinu ne boš vzel žene izmed kánaanskih hčera, med katerimi živim: 4temveč boš šel v mojo deželo in k mojemu sorodstvu in vzel ženo mojemu sinu Izaku." 5Služabnik pa mu je rekel: "Morda mi ženska ne bo voljna slediti v to deželo: ali moram tvojega sina ponovno privesti v deželo, od koder si prišel?" 6Abraham pa mu je rekel: "Pazi, da mojega sina ne privedeš ponovno tja." 7GOSPOD, Bog nebes, ki me je vzel iz hiše mojega očeta in iz dežele mojega sorodstva in ki mi je govoril in mi to prisegel, rekoč: 'To deželo bom dal tvojemu semenu;' bo pred teboj poslal svojega angela in ti boš mojemu sinu od tam vzel ženo. 8Če pa ti ženska ne bo voljna slediti, potem boš prost pred to mojo prisego: samo mojega sina ne privedi ponovno tja." 9In služabnik je svojo roko položil pod stegno Abrahama, svojega gospodarja in mu glede te zadeve prisegel. 10In služabnik je vzel deset kamel od kamel svojega gospodarja in se odpravil; kajti vse dobrine njegovega gospodarja so bile v njegovi roki: in vstal je in odšel v Mezopotamijo, v Nahórjevo mesto. 11In svojim kamelam je storil, da so pokleknile zunaj mesta, pri vodnem izviru, ob večernem času, celó času, ko gredo ženske ven zajemat vodo. 12In rekel je: "Oh GOSPOD Bog mojega gospodarja Abrahama, prosim te, pošlji mi danes veliko sreče in mojemu gospodarju Abrahamu izkaži prijaznost. 13Glej, tukaj stojim pri vodnem izviru; in hčere mestnih mož prihajajo zajemat vodo: 14in naj se mi zgodi, da gospodična, kateri bom rekel: 'Spusti svoj lončen vrč, prosim te, da bom lahko pil;' in bo rekla: 'Pij in tudi tvojim kamelam bom dala piti:' naj bo ta tista, ki si jo določil za svojega služabnika Izaka; in s tem bom vedel, da si mojemu gospodarju izkazal prijaznost." 15In pripetilo se je, preden je nehal govoriti, glej, da je prišla ven Rebeka, ki je bila rojena Betuélu, sinu Milke, žene Nahórja, Abrahamovega brata, s svojim lončenim vrčem na svoji rami. 16In gospodična je bila zelo lepa na pogled, devica, niti je noben moški ni spoznal: in odšla je dol k izviru in napolnila svoj lončen vrč ter prišla gor. 17In služabnik je stekel, da jo sreča in reče: "Pusti mi, prosim te, popiti malo vode iz tvojega lončenega vrča." 18In rekla je: "Pij, moj gospod:" in se podvizala ter spustila svoj lončen vrč na svojo roko ter mu dala piti. 19In ko mu je dala piti, je rekla: "Tudi za tvoje kamele bom zajela vodo, dokler se ne napijejo." 20In odhitela je in svoj lončen vrč izpraznila v korito in ponovno stekla k izviru, da zajame vodo in jo zajela za vse njegove kamele. 21In človek je ob njej začudeno molčal, da izve ali je GOSPOD naredil njegovo potovanje uspešno ali ne. 22In pripetilo se je, ko so se kamele napojile, da je človek vzel zlat uhan, težak pol šekla in dve zapestnici za njeni roki, težki deset šeklov zlata; 23in rekel: "Čigava hči si? Povej mi, prosim te: ali je za nas prostor v hiši tvojega očeta, da prenočimo?" 24In rekla mu je: "Sem hči Betuéla, Milkinega sina, ki ga je rodila Nahórju." 25Poleg tega mu je rekla: "Imamo dovolj tako slame kakor krme in prostora za prenočitev." 26In človek je sklonil svojo glavo ter oboževal GOSPODA. 27In rekel: "Blagoslovljen bodi GOSPOD, Bog mojega gospodarja Abrahama, ki mojega gospodarja ni pustil brez svoje milosti in svoje resnice: bil sem na poti in GOSPOD me je vodil v hišo bratov mojega gospodarja. 28In gospodična je stekla ter te stvari povedala tistim iz hiše svoje matere. 29Rebeka pa je imela brata in njegovo ime je bilo Labán: in Labán je stekel k človeku, k izviru. 30In pripetilo se je, ko je zagledal uhan in zapestnici na roki svoje sestre in ko je slišal besede Rebeke, svoje sestre, rekoč: "Tako mi je mož govoril;" da je prišel k človeku; in glej, stal je s kamelami pri izviru. 31In rekel: 'Vstopi, ti blagoslovljen od GOSPODA; zakaj stojiš zunaj? Kajti pripravil sem hišo in prostor za kamele." 32In mož je vstopil v hišo: in odpasal svoje kamele in jim dal slamo in krmo za kamele in vode, da si umije svoja stopala in stopala mož, ki so bili z njim. 33In predenj je bila postavljena hrana, da bi jedel: toda rekel je: "Ne bom jedel, dokler ne povem svojega opravka." In rekel je: "Spregovori." 34In rekel je: "Jaz sem Abrahamov služabnik. 35In GOSPOD je zelo blagoslovil mojega gospodarja; in postal je velik: in dal mu je trope in črede in srebro in zlato in sluge in dekle in kamele in osle. 36In Sara, žena mojega gospodarja, je mojemu gospodarju rodila sina, ko je bil star: in njemu je dal vse kar ima. 37In moj gospodar me je zaprisegel, rekoč: 'Mojemu sinu ne boš vzel žene izmed kánaanskih hčera, v katerih deželi prebivam: 38temveč boš šel k hiši mojega očeta in k mojemu sorodstvu in vzel ženo mojemu sinu.' 39In svojemu gospodarju sem rekel: 'Morda mi ženska ne bo hotela slediti.' 40In rekel mi je: 'GOSPOD, pred katerim hodim, bo s teboj poslal svoje angele in osrečil tvojo pot; in ti boš vzel ženo za mojega sina iz mojega sorodstva in iz hiše mojega očeta: 41potem boš prost pred to mojo prisego, ko prideš k mojemu sorodstvu; in če ti ne bodo dali ene, potem si prost pred mojo prisego.' 42In danes sem prišel k izviru in rekel: 'Oh GOSPOD, Bog mojega gospodarja Abrahama, če torej osrečiš mojo pot, katero hodim: 43glej, stojim pri vodnem izviru; in naj se zgodi, da ko pride naprej devica, da zajame vodo in ji rečem: 'Daj mi za piti, prosim te, malo vode iz svojega lončenega vrča;' 44in [naj] mi reče: 'Pij in prav tako bom zajela za tvoje kamele:' naj bo ta ista ženska, katero je GOSPOD določil za sina mojega gospodarja. 45In preden sem v svojem srcu prenehal govoriti, glej, je prišla naprej Rebeka s svojim lončenim vrčem na svoji rami; in je odšla dol do izvira in zajela vodo: in rekel sem ji: 'Daj mi piti, prosim te.' 46In podvizala se je in spustila svoj lončen vrč iz svoje rame in rekla: 'Pij in tudi tvojim kamelam bom dala piti:' tako sem pil in tudi kamele je napojila.' 47In vprašal sem jo ter rekel: 'Čigava hči si?' In rekla je: 'Hči Betuéla, Nahórjevega sina, ki mu ga je rodila Milka:' in položil sem uhan na njen obraz in zapestnici na njeni roki. 48In sklonil sem svojo glavo in oboževal GOSPODA in blagoslavljal GOSPODA, Boga mojega gospodarja Abrahama, ki me je vodil po pravi poti, da vzame svojemu sinu hčerko gospodarjevega brata. 49In sedaj, če hočeš prijazno in iskreno postopati z mojim gospodarjem, mi povej: in če ne, mi povej, da se lahko obrnem na desno roko ali na levo." 50Potem sta Labán in Betuél odgovorila ter rekla: "Stvar izvira od GOSPODA: ne moreva ti govoriti dobro ali slabo. 51Glej, Rebeka je pred teboj, vzemi jo in pojdi in naj bo žena sinu tvojega gospodarja, kakor je govoril GOSPOD." 52In pripetilo se je, da ko je Abrahamov služabnik slišal te besede, je oboževal GOSPODA, priklanjajoč se k zemlji. 53In služabnik je prinesel naprej dragulje iz srebra in dragulje iz zlata in oblačilo in jih dal Rebeki: tudi njenemu bratu in njeni materi je dal dragocene stvari. 54In jedli so in pili, on in ljudje, ki so bili z njim in ostali vso noč; in vstali so zjutraj in rekel je: "Pošlji me proč, k mojemu gospodarju." 55Njen brat in njena mati pa sta rekla: "Naj gospodična ostane z nami nekaj dni, vsaj deset; potem bo šla." 56In rekel jim je: "Ne zadržujte me, videč, da je GOSPOD osrečil mojo pot; pošljite me proč, da lahko grem k svojemu gospodarju." 57In rekla sta: "Poklicala bova gospodično in poizvemo pri njenih ustih." 58In poklicala sta Rebeko in ji rekla: "Hočeš iti s tem človekom?" In rekla je: "Šla bom." 59In odpustili so svojo sestro Rebeko in njeno dojiljo in Abrahamovega služabnika in njegove ljudi. 60In blagoslovili so Rebeko ter ji rekli: "Ti si naša sestra, bodi mati tisočev milijonov in naj tvoje seme obvladuje vrata tistih, ki jih sovražijo." 61In Rebeka je vstala in njene gospodične in zajahale so kamele in sledile človeku: in služabnik je vzel Rebeko ter odšel svojo pot. 62In Izak je prišel iz poti izvira Laháj Roí; kajti prebival je v južni deželi. 63In Izak je odšel ven, da ob večeru premišljuje na polju: in dvignil je svoje oči in videl in glej, prihajale so kamele. 64In Rebeka je dvignila svoje oči in ko je zagledala Izaka, se je spustila iz kamele. 65Kajti služabniku je rekla: "Kdo je ta človek, ki hodi po polju, da nas sreča?" In služabnik je rekel: "To je moj gospodar:" zato je vzela zagrinjalo in se pokrila. 66In služabnik je povedal Izaku vse stvari, ki jih je storil. 67In Izak jo je privedel v šotor svoje matere Sare in vzel Rebeko in postala je njegova žena; in jo je ljubil: in Izak je bil potolažen po smrti svoje matere.