1In GOSPOD se mu je prikazal pri Mamrejevih ravninah: in sedel je pri šotorskem vhodu, v vročini dneva; 2in dvignil svoje oči in pogledal in glej, pri njem so stali trije možje: in ko jih je zagledal, je stekel od šotorskega vhoda, da jih sreča in se priklonil proti tlom 3ter rekel: "Moj Gospod, če sem torej našel naklonjenost v tvojih očeh, te prosim, ne odidi proč od svojega služabnika: 4naj bo prineseno, prosim te, nekaj vode in umij svoja stopala in se spočij pod drevesom: 5in prinesel bom košček kruha in potolažite vaša srca; nató boste šli dalje: kajti zato ste prišli k svojemu služabniku." In rekli so: "Stori tako, kakor si rekel." 6In Abraham se je podvizal v šotor k Sari ter ji rekel: "Brž pripravi tri mere grobo mlete moke, zamesi jo in na ognjišču pripravi kolače." 7In Abraham je stekel k čredi in prinesel nežno in dobro tele ter ga dal mladeniču; in ta je hitel, da ga pripravi. 8In vzel je maslo in mleko in tele, ki ga je pripravil in ga postavil prednje; in stal je poleg njih, pod drevesom, oni pa so jedli. 9In rekli so mu: "Kje je tvoja žena Sara?" In rekel je: "Glejte, v šotoru." 10In rekel je: "Zagotovo se bom vrnil k tebi glede na čas življenja; in glej, tvoja žena Sara bo imela sina." In Sara je to slišala pri šotorskem vhodu, ki je bil za njim. 11Torej Abraham in Sara sta bila stara in zelo zvrhana v letih; in s Saro je prenehalo biti po običaju žensk. 12Zato se je Sara v sebi zasmejela, rekoč: "Bom še imela užitek, potem ko sem se postarala, [in] je tudi moj gospod postal star? 13In GOSPOD je rekel Abrahamu: "Zakaj se je Sara zasmejala, rekoč: "Bom zares rodila otroka, jaz, ki sem stara?" 14"Ali je za GOSPODA katerakoli stvar pretežka? Ob določenem času se bom vrnil k tebi, glede na čas življenja in Sara bo imela sina." 15Potem je Sara zanikala, rekoč: "Nisem se zasmejala;" kajti bila je prestrašena. In rekel je: "Pravzaprav; toda zasmejala si se." 16In možje so vstali od tam in pogledali proti Sódomi: in Abraham je odšel z njimi, da jih pospremi na pot. 17In GOSPOD je rekel: "Mar naj pred Abrahamom prikrijem to stvar, katero počnem; 18glede na to, da bo Abraham zagotovo postal velik in mogočen narod in bodo v njem blagoslovljeni vsi narodi zemlje? 19Kajti poznam ga, da bo ukazal svojim otrokom in svoji družini za njim in se bodo držali GOSPODOVE poti, da delajo pravičnost in sodbo; da bo GOSPOD nad Abrahama lahko privedel to, kar je govoril o njem. 20In GOSPOD je rekel: "Ker je vpitje Sódome in Gomóre veliko in ker je njihov greh zelo boleč; 21bom torej šel dol in pogledal, če so storili povsem glede na njihovo vpitje, ki je prišlo do mene; in če ne, bom vedel. 22In možje so svoje obraze obrnili od tam in odšli proti Sódomi: toda Abraham je kljub temu stopil pred GOSPODA. 23In Abraham se je približal ter rekel: "Hočeš prav tako uničiti pravične z zlobnimi? 24Morda je znotraj mesta petdeset pravičnih: hočeš prav tako uničiti kraj in mu ne prizanesti zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? 25To bodi daleč od tebe, da storiš na ta način, da z zlobnimi pokončaš pravične: in da bi bili pravični kakor zlobni, to bodi daleč od tebe: mar ne bo Sodnik vse zemlje storil pravilno?" 26In GOSPOD je rekel: "Če najdem v Sódomi, znotraj mesta, petdeset pravičnih, potem bom zaradi njih prizanesel celemu kraju." 27Abraham pa je odgovoril in rekel: "Glej torej, nase, ki sem samo prah in pepel, sem vzel, da govorim GOSPODU: 28morda jih bo manjkalo pet do petdesetih pravičnih: hočeš mesto uničiti zaradi pomanjkanja petih?" In rekel je: "Če jih najdem tam petinštirideset, ga ne bom uničil." 29In ponovno mu je spregovoril ter rekel: "Morda jih bo tam najdenih štirideset." In rekel je: "Tega ne bom storil zaradi štiridesetih." 30In rekel mu je: "Oh, naj moj Gospod ne bo jezen, jaz pa bom govoril: 'Morda jih bo tam najdenih trideset.'" In rekel je: "Tega ne bom storil, če jih tam najdem trideset." 31In rekel je: "Glej torej, vzel sem nase, da govorim Gospodu: 'Morda jih bo tam najdenih dvajset.'" In rekel je: "Ne bom ga uničil zaradi dvajsetih." 32In rekel je: "Oh, naj Gospod ne bo jezen, jaz pa bom govoril samo še tokrat: 'Morda jih bo tam najdenih deset.'" In rekel je: "Ne bom ga uničil zaradi desetih." 33In GOSPOD je odšel svojo pot takoj, ko je prenehal govoriti z Abrahamom: Ambraham pa se je vrnil na svoj kraj.