1Jaz torej, ujetnik Gospodov, vas rotim, da živite vredno Božjemu pozivu, s katerim ste poklicani, 2z vso skromnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo in prizanašanjem drug drugemu v ljubezni; 3prizadevajte pa si, da ohranite enotnost Duha z vezjo miru. 4Obstaja eno telo in en Duh, točno tako ste poklicani v enem upanju vaše poklicanosti; 5en Gospod, ena vera, en krst, 6en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh. 7Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru. 8Zatorej pravi: 'Ko se je povzpel visoko gor, je odpeljal ujeto ujetništvo in je dal darove ljudem.' 9(Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi prej spustil v spodnje kraje zemlje? 10Kdor se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel visoko nad vsa nebesa, da bi lahko izvršil vse stvari.) 11 In dal je, da so nekateri apostoli; in nekateri preroki; in nekateri evangelisti; in nekateri pastirji in učitelji; 12za izpopolnitev svetih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa: 13dokler mi vsi ne pridemo v enotnost vere in spoznanje Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere velikosti Kristusove polnosti: 14da odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da zavedejo; 15temveč, ker govorimo resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus: 16 iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in stisnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni. 17To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma, 18ki imajo otemnjen razum, odtujeni od Božjega življenja zaradi nevednosti, ki je v njih, zaradi slepote njihovega srca: 19ki prek svojega občutka sebe izročajo v pohotnost, da s poželjivostjo počenjajo vso nečistost. 20Toda vi se niste tako učili Kristusa; 21če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu: 22da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj; 23in bodite obnovljeni v duhu vašega uma; 24in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti. 25Zatorej se znebite laganja in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim: kajti mi smo udje drug drugega. 26Bodite jezni in ne grešite: sonce naj ne zaide nad vašim besom: 27niti ne dajajte prostora hudiču. 28Kdor krade, naj ne krade več: temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] dati tistemu, ki potrebuje. 29Naj iz vaših ust ne pride noben umazan govor, temveč to, kar je dobro, v prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem. 30In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s čimer ste zapečateni za dan odkupitve. 31Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje od vas odloženo z vso zlobnostjo [vred]: 32 in bodite prijazni drug z drugim, nežnega srca, odpuščajte drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam.