1V svojem srcu sem rekel: "Pojdi sedaj, preizkusil te bom z veseljem, zato uživaj zadovoljstvo:" in glej, tudi to je nečimrnost. 2O smehu sem rekel: "To je zmešano:" in o veselju: "Kaj to počne?" 3 V svojem srcu sem iskal, da se izročim vinu in vendar sem seznanjal svoje srce z modrostjo; in se poprijel neumnosti, dokler ne bi videl kaj je bilo to dobro za človeške sinove, kar naj bi storili pod nebom vse dni svojega življenja. 4Naredil sem si velika dela; zgradil sem si hiše; si zasadil vinograde: 5naredil sem si vrtove in sadovnjake in v njih sem zasadil vse vrste sadnih dreves: 6naredil sem si vodne tolmune, da z njimi namakam gozd, ki rojeva drevesa: 7pridobil sem si služabnike in dekle in imel služabnike rojene v moji hiši; prav tako sem imel veliko posesti z veliko in malo živine, povrh vsega kar je bilo v Jeruzalemu pred menoj: 8 Zbral sem si tudi srebro in zlato in izvoljen zaklad od kraljev in od provinc: dobil sem si pevce in pevke in radosti človeških sinov, kakor glasbene instrumente in to od vseh vrst. 9Tako sem bil velik in narasel bolj kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu: tudi moja modrost je ostala z menoj. 10In karkoli so si moje oči želele, jim tega nisem preprečil, svojega srca nisem zadržal pred nobeno radostjo; kajti moje srce se je veselilo v vsem mojem trudu: in to je bil moj delež vsega mojega truda. 11Potem sem pogledal na vsa dela, ki sta jih moji roki izvršili in na trud, ki sem se ga trudil delati: in glej, vse je bilo nečimrnost in draženje duha in ni bilo dobička pod soncem. 12In obrnil sem se, da gledam modrost in norost in neumnost: kajti kaj lahko stori človek, ki prihaja za kraljem? Celó to, kar je bilo že narejeno. 13Potem sem videl, da modrost prekaša neumnost, kolikor svetloba prekaša temo. 14 Oči modrega človeka so v njegovi glavi; toda bedak hodi v temi; dojel pa sem tudi, da se vsem tem dogaja en dogodek. 15Potem sem v svojem srcu rekel: "Kakor se dogaja bedaku, tako se dogaja celo meni; in zakaj sem bil potem modrejši? Nato sem rekel v svojem srcu, da je tudi to nečimrnost. 16Kakor na veke ni spomina na modrega bolj kakor na bedaka; glede na to, da kar je sedaj, bo v dneh, ki bodo prišli, vse pozabljeno. In kako umira moder človek? Kakor bedak. 17Zato sem zasovražil življenje; ker mi je delo, ki je opravljeno pod soncem, mučno: kajti vse je nečimrnost in draženje duha. 18Da, zasovražil sem ves svoj trud, ki sem ga prijel pod soncem: ker naj bi ga zapustil človeku, ki bo za menoj. 19 In kdo ve ali bo moder človek ali bedak? Vendar bo imel oblast nad vsem mojim trudom, v čemer sem se trudil in v čemer sem se pokazal modrega pod soncem. Tudi to je nečimrnost. 20Zato sem odšel naokrog, da povzročim svojemu srcu, da obupuje od vsega truda, ki sem ga prijel pod soncem. 21Kajti je človek, čigar trud je v modrosti in v spoznanju in v nepristranosti; vendar bo človeku, ki se ni trudil s tem, to zapustil za njegov delež. Tudi to je nečimrnost in veliko zlo. 22 Kajti kaj ima človek od vsega svojega truda in od draženja svojega srca, v čemer se je trudil pod soncem? 23Kajti vsi njegovi dnevi so bridkosti in njegova muka žalost; da, njegovo srce si ponoči ne vzame počitka. Tudi to je nečimrnost. 24 Nič ni boljšega za človeka, kakor da naj bi jedel in pil in da naj bi svojo dušo pripravil uživati dobro v svojem trudu. Tudi to sem videl, da je bilo to iz Božje roke. 25Kajti kdo lahko jé ali kdo lahko hiti k temu bolj kakor jaz? 26Kajti Bog daje človeku, ki je dober v njegovem pogledu, modrost in spoznanje in radost: toda grešniku daje muko, da zbira in kopiči, da bi lahko dal tistemu, ki je dober pred Bogom. Tudi to je nečimrnost in draženje duha.