1Svoj kruh vrzi na vode: kajti našel ga boš po mnogih dneh. 2Daj delež sedmim in tudi osmemu; kajti ne veš kakšno zlo bo na zemlji. 3Če so oblaki polni dežja, se izlijejo na zemljo: in če drevo pade proti jugu ali proti severu, na kraj kamor drevo pade, tam bo. 4Kdor opazuje veter, ne bo sejal; in kdor se ozira na oblake, ne bo žel. 5Kakor ne veš kakšna je pot duha, niti kako rastejo kosti v trebuhu nje, ki je z otrokom: tako ne poznaš del Boga, ki dela vse. 6Zjutraj sej svoje seme in zvečer ne zadržuj svoje roke: kajti ne veš ali bo uspevalo to ali ono, ali pa bosta oba enako dobra. 7Resnično, svetloba je prijazna in prijetna stvar je za tvoje oči, da gledajo sonce: 8toda če človek živi mnogo let in se veseli v njih vseh; naj se vendar spomni dnevov teme; kajti mnogo jih bo. Vse, kar prihaja, je nečimrnost. 9Razveseli se, oh mladenič, v svoji mladosti; in naj te tvoje srce spodbuja v dneh tvoje mladosti in hodi po poteh svojega srca in v pogledu svojih oči: toda vedi, da te bo Bog zaradi vseh teh stvari privedel v obsodbo. 10Zatorej od svojega srca odstrani bridkost in odloži zlo od svojega mesa: kajti otroštvo in mladost sta nečimrnost.