1Savel pa, ki je še vedno izdihoval grožnje in poboj proti Gospodovim učencem, je odšel k vélikemu duhovniku 2in si od njega izprosil pisem do shodnic v Damasku, da če najde kogarkoli od te poti, bodisi moške ali ženske, bi jih lahko zvezane privedel v Jeruzalem. 3Medtem ko je potoval, se je približal Damasku: in nenadoma je naokoli njega zasvetila svetloba z neba: 4in padel je na tla ter zaslišal glas, ki mu je rekel: "Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" 5* On pa je rekel: "Kdo si ti, Gospod?" In Gospod je rekel: "Jaz sem Jezus, katerega ti preganjaš: zate je to težko, da se upiraš bodicam." 6On pa je trepetajoč in osupel rekel: "Gospod, kaj hočeš, da storim?" Gospod pa mu je rekel: "Vstani in pojdi v mesto in povedano ti bo kaj moraš storiti." 7Možje, ki so potovali z njim, pa so stali brez besed, ker so slišali glas, vendar niso videli nobenega človeka. 8Savel pa se je dvignil s tal; in ko so bile njegove oči odprte, ni videl nobenega človeka: ampak so ga vodili za roko in ga privedli v Damask. 9Bil pa je tri dni brez vida in niti ni jedel, niti pil. 10V Damasku pa je bil neki učenec, po imenu Hananija; in njemu je Gospod v viziji rekel: "Hananija." In on je rekel: "Glej, jaz sem tu, Gospod." 11In Gospod mu je rekel: "Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna in v Judovi hiši povprašaj za nekoga, ki se imenuje Savel iz Tarza; kajti glej, on moli 12in v viziji je videl moža, imenovanega Hananija, ki je vstopil in nanj položil svojo roko, da bi lahko prejel svoj vid." 13Potem je Hananija odgovoril: "Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko zla je storil tvojim svetim v Jeruzalemu: 14in tukaj ima od visokih duhovnikov oblast, da zveže vse, ki kličejo njegovo ime." 15Toda Gospod mu je rekel: "Pojdi svojo pot: kajti on mi je izbrana posoda, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove otroke: 16kajti pokazal mu bom kako velike stvari mora trpeti zaradi mojega imena." 17In Hananija je odšel svojo pot ter vstopil v hišo; in ko je svoje roke položil nanj, je rekel: "Brat Savel, Gospod, celó Jezus, ki se ti je prikazal na poti, ko si prihajal, me je poslal, da lahko prejmeš svoj vid in boš izpolnjen s Svetim Duhom. 18In takoj so z njegovih oči padle kot bi bile luskine: in nemudoma je prejel vid in vstal ter bil krščen. 19In ko je prejel hrano, je bil okrepljen. Potem je bil Savel nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku. 20In nemudoma je v sinagogah oznanjal Kristusa, da je on Božji Sin. 21Toda vsi, ki so ga slišali, so bili osupli in rekli: "Ali ni to tisti, ki je uničeval tiste, ki so se v Jeruzalemu sklicevali na to ime in je prišel sèm zaradi tega namena, da bi jih lahko zvezane privedel k visokim duhovnikom?" 22Toda Savel je še bolj narasel v moči in zbegal Jude, ki so prebivali v Damasku ter dokazoval, da je ta pravi Kristus. 23In potem, ko so bili izpolnjeni mnogi dnevi, so se Judje posvetovali, da ga ubijejo: 24 toda njihovo prežanje v zasedi je bilo sporočeno Savlu. In noč in dan so stražili vrata, da ga ubijejo. 25Potem so ga učenci ponoči vzeli in ga v košari spustili dol po zidu. 26In ko je Savel prišel v Jeruzalem, je sebe poskusil pridružiti učencem: toda vsi so se ga bali in niso verjeli, da je bil učenec. 27Toda Barnaba ga je vzel in ga privedel k apostolom ter jim razodel kako je na poti videl Gospoda in da mu je govoril ter kako je v Damasku pogumno oznanjal v Jezusovem imenu. 28In bil je z njimi, ter prihajal in odhajal iz Jeruzalema. 29In pogumno je govoril v imenu Gospoda Jezusa ter se prerekal proti Grkom: toda oni so ga poskušali umoriti. 30Nakar, ko so bratje [to] izvedeli, so ga odvedli dol v Cezarejo in ga poslali v Tarz. 31Potem so imele cerkve po vsej celotni Judeji in Galileji ter Samariji mir in se izgrajevale; in ker so živele v strahu Gospodovem ter v tolažbi Svetega Duha, so bile pomnožene. 32In pripetilo se je, [da] ko je Peter potoval po vseh celotnih okoliših, je prišel tudi dol k svetim, ki so prebivali v Lidi. 33Tam pa je našel nekega moža, po imenu Enéj, ki se je osem let držal svoje postelje in je bil bolan zaradi ohromelosti. 34In Peter mu je rekel: "Enéj, Jezus Kristus te dela zdravega: vstani in postelji svojo posteljo." In takoj je vstal. 35In vsi tisti, ki so prebivali v Lidi in Šarónu, so ga videli ter se spreobrnili h Gospodu. 36Torej v Jopi je bila neka učenka, po imenu Tabíta, kar se po razlagi imenuje Gazela: ta ženska je bila polna dobrih del in dejanj miloščine, ki jih je storila. 37Pripetilo pa se je v teh dneh, da je bila bolna in je umrla: katero so, ko so jo umili, položili v zgornjo sobo. 38Ker pa je bila Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je bil tam Peter, so k njemu poslali dva moža, ki sta ga prosila, da ne bi odlašal priti k njim. 39Potem je Peter vstal in odšel z njimi. Ko je prišel, so ga odvedli v zgornjo sobo: in vse vdove so jokaje stale poleg njega in kazale plašče ter obleke, katere je naredila Gazela, dokler je bila z njimi. 40Toda Peter jih je vse vrgel ven ter pokleknil in molil; in ko se je obrnil k telesu, je rekel: "Tabíta, vstani." In odprla je svoje oči: in ko je zagledala Petra, se je usedla. 41In dal ji je svojo roko ter jo dvignil, ko pa je poklical svete ter vdove, jo je izročil živo. 42In to se je razvedelo po vsej celotni Jopi; in mnogi so verovali v Gospoda. 43In pripetilo se je, da je mnogo dni ostal v Jopi pri nekem strojarju Simonu.