1Potem je véliki duhovnik rekel: "Ali so te stvari take?" 2On pa je rekel: "Možje, bratje in očetje, prisluhnite: 'Bog slave se je prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden je prebival v Haránu 3in mu rekel: 'Odidi iz te dežele in iz svojega sorodstva ter pridi v deželo, ki ti jo bom pokazal.'' 4Tedaj je prišel iz kaldejske dežele in prebival v Haránu: ko pa je bil njegov oče mrtev, se je od tam odpravil v to deželo, v kateri sedaj prebivamo. 5V njej pa mu ni dal nobene dediščine, niti toliko ne, da nanjo položi svoje stopalo: vendar je obljubil, da mu jo bo dal v posest in njegovemu semenu za njim, ko doslej še ni imel otrok. 6Bog pa je govoril na ta način: 'Da naj bi njegova semena začasno bivala v tuji deželi; in da naj bi jih privedli v suženjstvo ter štiristo let z njimi hudobno ravnali. 7Narod pa, kateremu bodo v suženjstvu, bom sodil jaz,' je rekel Bog: 'in potem bodo prišli ter mi služili na tem kraju.' 8 In dal jim je zavezo obrezovanja: in tako je Abraham zaplodil Izaka in ga osmi dan obrezal; in Izak je zaplodil Jakoba; in Jakob je zaplodil dvanajst očakov. 9 In očaki so, spodbujeni z zavistjo, Jožefa prodali v Egipt: toda Bog je bil z njim 10in ga osvobodil iz vseh njegovih stisk in mu dal naklonjenost ter modrost v očeh faraona, egiptovskega kralja; in ga naredil za voditelja nad Egiptom ter vso njegovo hišo. 11Torej nad vso egiptovsko deželo in Kánaan je prišlo pomanjkanje in velika stiska: in naši očetje niso našli hrane. 12 Toda ko je Jakob slišal, da je bilo v Egiptu žito, je najprej odposlal naše očete. 13 In ob drugi priložnosti se je Jožef dal spoznati svojim bratom; in Jožefovo sorodstvo je bilo predstavljeno faraonu. 14Potem je Jožef odposlal in k sebi poklical svojega očeta Jakoba in vso njegovo sorodstvo, petinsedemdeset duš. 15 Tako je Jakob odšel dol v Egipt ter umrl on in naši očetje 16in bili so preneseni preko v Sihem in položeni v mavzolej, ki ga je Abraham kupil za vsoto denarja od sinov Hemórja, očeta v Sihemu. 17Toda ko se je približal obljubljeni čas, katerega je Bog prisegel Abrahamu, je ljudstvo v Egiptu rastlo in se množilo, 18dokler ni vstal drug kralj, ki ni poznal Jožefa. 19Ta isti je z našim sorodstvom premeteno ravnal in hudobno tretiral naše očete, tako da so izpostavili svoje majhne otroke, da na koncu ne bi smeli živeti. 20 V tem času je bil rojen Mojzes, bil pa je silno lep in so ga tri mesece hranili v hiši njegovega očeta: 21ko pa je bil izpostavljen, ga je vzela faraonova hči in ga hranila kakor svojega lastnega sina. 22In Mojzes je bil izučen v vsej egipčanski modrosti in je bil mogočen v besedah in dejanjih. 23Ko pa je bil star polnih štirideset let, je prišlo v njegovo srce, da obišče svoje brate, Izraelove otroke. 24 In ko je videl enega izmed njih krivično trpeti, ga je branil in maščeval tega, ki je bil zatiran ter ubil Egipčana: 25kajti domneval je, da bodo njegovi bratje razumeli kako jih hoče Bog po njegovi roki osvoboditi: toda niso razumeli. 26 In medtem ko so se prepirali, se jim je naslednji dan pokazal ter jih ponovno skušal pomiriti, rekoč: 'Gospodje, vi ste bratje; zakaj drug drugemu delate krivico?' 27Toda tisti, ki je svojemu bližnjemu storil krivico, ga je odrinil proč, rekoč: 'Kdo te je naredil za vladarja in sodnika nad nami? 28Ali me hočeš ubiti, kakor si včeraj storil Egipčanu?' 29Ob tej besedi je Mojzes pobegnil in bil tujec v midjánski deželi, kjer je zaplodil dva sinova. 30 Ko pa je preteklo štirideset let, se mu je v divjini Sinajske gore prikazal Gospodov angel v plamenu gorečega grma. 31Ko je Mojzes to zagledal, se je čudil znamenju: ko pa se je približal, da bi to pogledal, je prišel do njega Gospodov glas, 32rekoč: 'Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.' Potem je Mojzes trepetal in si ni upal pogledati. 33Nato mu je Gospod rekel: 'Sezuj si svoje čevlje s svojih stopal: kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja. 34Videl sem, videl sem stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu in slišal sem njihovo vzdihovanje in sem prišel dol, da jih osvobodim. In sedaj pridi, poslal te bom v Egipt.' 35Tega Mojzesa, katerega so zavrnili, rekoč: 'Kdo te je naredil vladarja in sodnika?' istega je Bog poslal, da postane vladar in osvoboditelj po angelovi roki, ki se mu je prikazala v grmu. 36 Potem ko je v egiptovski deželi in v Rdečem morju ter v divjini štirideset let prikazoval čudesa in znamenja, jih je privedel ven. 37To je ta Mojzes, ki je Izraelovim otrokom rekel: 'Preroka vam bo Gospod, vaš Bog, obudil med vašimi brati, podobnega meni; njega boste poslušali.' 38 To je tisti, ki je bil v cerkvi v divjini z angelom, ki mu je govoril na Sinajski gori in z našimi očeti: ki je prejel žive prerokbe, da jih izroči nam: 39katerega naši očetje niso hoteli ubogati, temveč so ga porinili od sebe in se v svojih srcih ponovno obrnili nazaj v Egipt, 40 rekoč Aronu: 'Naredi nam bogove, da gredo pred nami: kajti glede tega Mojzesa, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ne vemo kaj je nastalo iz njega.' 41In v tistih dneh so naredili tele ter maliku darovali daritev ter se veselili v delih svojih lastnih rok. 42Potem se je Bog obrnil in se jih odrekel, da obožujejo vojsko neba; kakor je pisano v knjigi prerokov: 'Oh, hiša Izraelova ali ste meni darovali umorjene živali in daritve v obdobju štiridesetih let v divjini? 43Ja, vzeli ste Molohov šotor in zvezdo vašega boga Rajfána, kipe, ki ste jih naredili, da bi jih oboževali: jaz pa vas bom odnesel onstran Babilona.' 44Naši očetje so imeli v divjini šotor pričevanja, kakor je določil on, govoreč Mojzesu, da naj ga naredi glede na videz, ki ga je videl. 45* Katerega so tudi naši očetje, ki so prišli kasneje, vnesli z Jezusom v posest poganov, ki jih je Bog pregnal izpred obličja naših očetov do Davidovih dni; 46ki je našel naklonjenost pred Bogom in si želel najti šotor za Jakobovega Boga. 47 Toda Salomon mu je zgradil hišo. 48 Čeprav Najvišji ne prebiva v templjih zgrajenimi z rokami; kakor pravi prerok: 49'Nebo je moj prestol in zemlja je moja pručka: kakšno hišo mi hočete zgraditi?' govori Gospod: 'Ali kaj je prostor mojega počitka? 50Ali ni vse te stvari storila moja roka?' 51Vi trdovratni in neobrezani v srcu in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu: kakor so počeli vaši očetje, tako počnete vi. 52Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? In umorili so te, ki so vnaprej prikazali prihod Pravičnega; katerega izdajalci in morilci ste sedaj vi: 53ki ste po uredbi angelov prejeli postavo, pa se je niste držali." 54Ko so slišali te besede, so bili zarezani do srca in so s svojimi zobmi škripali proti njemu. 55Toda on je, poln Svetega Duha, neomajno gledal gor v nebo in zagledal Božjo slavo ter Jezusa stati na Božji desnici. 56In rekel: "Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega stati na Božji desnici." 57Tedaj so z močnim glasom zakričali in zamašili svoja ušesa ter soglasno stekli k njemu 58in ga vrgli iz mesta ter ga kamnali: priče pa so svoja oblačila položile k stopalom mladeniča, katerega ime je bilo Savel. 59In kamnali so Štefana, ki je klical k Bogu ter govoril: "Gospod Jezus, sprejmi mojega duha." 60In pokleknil je ter z močnim glasom zaklical: "Gospod, tega greha jim ne položi na njihovo obdolžnico." Ko pa je to rekel, je zaspal.