1In ko so bili rešeni, so potem izvedeli, da se otok imenuje Malta. 2* In barbarsko ljudstvo nam je pokazalo ne malo prijaznosti: kajti prižgali so ogenj in nas, zaradi navzočega dežja in zaradi mraza, vse sprejeli. 3In ko je Pavel nabral sveženj polen in jih položil na ogenj, je zaradi vročine ven prišel gad in se oprijel na njegovo roko. 4In ko so barbari videli strupeno žival viseti na njegovi roki, so med seboj govorili: "Brez dvoma je ta človek morilec, katerega, čeprav je ušel morju, maščevanje vendar ne pusti živeti." 5On pa je žival otresel v ogenj in ni čutil nobene škode. 6Čeprav so gledali, ko naj bi imel oteklino ali nenadoma padel mrtev: toda potem, ko so dolgo časa gledali in so videli, da se mu ni zgodilo nič hudega, so spremenili svoja mišljenja in rekli, da je bil bog. 7V istih četrtih so bile posesti vodilnega moža otoka, katerega ime je bilo Publij; ki nas je sprejel in nas tri dni spodobno nastanil. 8Pripetilo pa se je, da je Publijev oče ležal bolan zaradi vročice in zaradi krvave griže: h kateremu je pristopil Pavel in molil ter položil svoji roki nanj in ga ozdravil. 9Torej ko se je to zgodilo, so prišli tudi drugi, ki so na otoku imeli bolezni in so bili ozdravljeni: 10ki so nas prav tako spoštovali z mnogimi častmi; in ko smo odšli, so nas obložili s takimi stvarmi, kot je bilo potrebno. 11* In po treh mesecih smo se vkrcali na ladjo iz Aleksandrije, ki je prezimila na otoku, katere znamenje sta bila Kastor in Poluks. 12In ko smo se izkrcali v Sirakuzi, smo se tam mudili tri dni. 13In od tam smo šli po ovinkih ter prišli v Région: in po enem dnevu je zapihal južni veter in naslednji dan smo prišli v Putéole: 14kjer smo našli brate in želeli so, da ostanemo z njimi sedem dni: in tako smo odšli proti Rimu. 15In ko so bratje slišali o nas, so prišli od tam, da nas srečajo, prav do Apijevega trga in Treh Tavern: ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in se opogumil. 16* In ko smo prišli v Rim, je stotnik jetnike izročil poveljniku straže: le Pavlu je bilo dovoljeno prebivati sam zase z vojakom, ki ga je varoval. 17In pripetilo se je, da je po treh dneh Pavel sklical skupaj judovske voditelje: in ko so prišli skupaj, jim je rekel: "Možje in bratje, čeprav nisem ničesar zagrešil proti ljudstvu ali običajem naših očetov, sem bil vendarle jetnik, iz Jeruzalema izročen v roke Rimljanom. 18Kateri, ko so me zaslišali, so me hoteli izpustiti, ker na meni ni bilo razloga za smrt. 19Toda ko so Judje govorili zoper to, sem se bil primoran sklicevati na cesarja; da ne bi moral svoj narod obtožiti tega. 20Zaradi tega razloga sem vas torej poklical k sebi, da vas vidim in spregovorim z vami: kajti s to verigo sem zvezan zaradi Izraelovega upanja. 21Oni pa so mu rekli: "Glede tebe nismo prejeli niti pisem iz Judeje, niti nobeden izmed bratov, ki je prišel, ni naznanil ali škodljivo govoril o tebi. 22Toda od tebe želimo slišali kaj misliš: kajti glede te ločine vemo, da ji povsod ugovarjajo. 23In ko so mu določili dan, so mnogi prišli k njemu v njegovo stanovanje; katerim je od jutra do večera razlagal in dokazoval Božje kraljestvo, jih prepričeval glede Jezusa, tako iz Mojzesove postave kakor iz prerokov. 24In nekateri so verovali besedam, ki so bile govorjene, nekateri pa niso. 25Ko pa se med seboj niso strinjali, so odšli, po tem ko je Pavel spregovoril eno besedo: "Pravilno je Sveti Duh govoril našim očetom po preroku Izaiju, 26rekoč:'Pojdi k temu ljudstvu in reci: 'S sluhom boste slišali, pa ne boste razumeli; in z vidom boste videli, pa ne dojeli: 27kajti srce tega ljudstva je otopelo in njihova ušesa so naglušna in svoje oči imajo zaprte; da ne bi videli s svojimi očmi in [da ne bi] slišali s svojimi ušesi in [da ne bi] razumeli s svojim srcem in [da ne bi] bili spreobrnjeni in [da] jih jaz [ne bi] ozdravil.'' 28Bodi vam torej znano, da je Božja rešitev duš poslana k poganom in da jo bodo slišali." 29* Ko pa je rekel te besede, so Judje odšli in med seboj imeli veliko razpravljanja. 30In Pavel je celi dve leti prebival v lastni najeti hiši in sprejemal vse, ki so prihajali k njemu 31ter z vso samozavestjo oznanjal Božje kraljestvo in učil te stvari, ki se tičejo Gospoda Jezusa Kristusa in noben človek mu ni branil.