1Potem je Agripa rekel Pavlu: "Dovoljeno ti je, da se zagovarjaš." Nató je Pavel iztegnil svojo roko in se zagovarjal: 2"Imam se za srečnega, kralj Agripa, ker se bom danes pred teboj zagovarjal gledé vseh stvari, o katerih sem obtožen od Judov: 3še posebej, ker te poznam, da si poznavalec v vseh običajih in vprašanjih, ki so med Judi: te zaradi tega rotim, da me potrpežljivo poslušaš. 4Moj življenjski slog od moje mladosti, ki je bila najprej med mojim lastnim narodom v Jeruzalemu, poznajo vsi Judje; 5ki me poznajo od začetka, če bi [le] želeli pričevati, da sem po najstrožji ločini naše vere živel kot farizej. 6In sedaj stojim in sem sojen zaradi upanja o od Boga dani obljubi našim očetom: 7k tej obljubi se naših dvanajst rodov, ki dan in noč iskreno služijo Bogu, nadeja da pride. Zaradi tega upanja, kralj Agripa, sem obtožen od Judov. 8Zakaj bi vam bila neverjetna misel, da bi Bog obujal mrtve? 9Jaz sem sam pri sebi resnično mislil, da moram mnoge stvari narediti nasprotno imenu Jezusa Nazarečana. 10 Kar sem tudi počel v Jeruzalemu: in mnoge izmed svetih sem zaprl v ječo, ker sem prejel oblast od visokih duhovnikov; in ko so jih morili, sem dal svoj glas zoper nje. 11In pogosto sem jih v vsaki sinagogi kaznoval ter jih prisilil k bogokletju; in zoper njih sem bil silno besen, preganjal sem jih celó v tujih mestih. 12 Nakar, ko sem odšel v Damask, z oblastjo in pooblastilom od visokih duhovnikov, 13sem opoldan, oh kralj, na poti videl svetlobo z neba, nad sijajem sonca, ki je svetila naokoli mene in teh, ki so potovali z menoj. 14In ko smo vsi popadali na zemljo, sem zaslišal glas, ki mi je spregovoril in v hebrejskem jeziku rekel: 'Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Zate je to težko, da se upiraš bodicam.' 15In rekel sem: 'Kdo si ti, Gospod?' In rekel je: 'Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. 16Toda vstani in stopi na svoja stopala: kajti prikazal sem se ti zaradi tega namena, da te naredim za služabnika in pričo tako o teh stvareh, katere si videl, kakor o teh stvareh, v katerih se ti bom prikazal; 17in te reševal pred ljudstvom ter pred pogani, h katerim te sedaj pošiljam, 18da odpreš njihove oči in da jih obrneš od teme k svetlobi in od Satanove oblasti k Bogu, da bi lahko prejeli odpuščanje grehov in dediščino med temi, ki so posvečeni po veri, ki je v meni.' 19Nakar, oh kralj Agripa, nisem bil neposlušen nebeški viziji: 20temveč sem se najprej pokazal tem iz Damaska in ob Jeruzalemu in po vseh celotnih krajih Judeje in potem poganom, da bi se pokesali in obrnili k Bogu in delali dela primerna kesanju. 21Zaradi teh razlogov so me v templju Judje zgrabili in me poskušali ubiti. 22Ker sem torej prejel pomoč od Boga, sem nadaljeval do današnjega dne in pričeval tako malim kakor velikim in nisem govoril nobenih drugih besed kakor te, katere so govorili preroki in Mojzes, da naj bi se zgodile: 23da naj bi Kristus trpel in da naj bi bil prvi, ki bi vstal od mrtvih in bi naznanil svetlobo ljudstvu ter poganom." 24In ko se je tako zagovarjal, je Fest z močnim glasom rekel: "Pavel, izgubil si pamet; mnogo učenja te je naredilo norega." 25Toda odvrnil je: "Nisem zmešan, najplemenitejši Feliks; temveč govorim besede resnice in preudarnosti. 26Kajti kralj, pred katerim tudi sam svobodno govorim, ve o teh stvareh: kajti prepričan sem, da nobena teh stvari pred njim ni skrita; kajti te stvari se niso zgodile v kotu. 27Kralj Agripa, verjameš prerokom? Vem, da verjameš." 28Potem je Agripa rekel Pavlu: "Skoraj me pregovoriš, da postanem kristjan." 29Pavel pa je rekel: "Bog daj, da ne bi bil samo ti, temveč tudi vsi, ki so me danes slišali, tako skoraj kakor povsem tako kakor jaz, toda brez teh vezi." 30In ko je tako govoril, so kralj in voditelj in Bereníka vstali in vsi, ki so sedeli z njimi: 31in ko so odšli proč, so se med seboj pogovarjali, rekoč: "Ta človek ne dela nič vrednega smrti ali ujetništva." 32Potem je Agripa rekel Festu: "Tega človeka bi lahko izpustili na prostost, če se ne bi skliceval na cesarja."