1Torej ko je Fest prišel v provinco, se je po treh dneh povzpel iz Cezareje v Jeruzalem. 2Potem sta ga véliki duhovnik in judovski voditelj poučila zoper Pavla in ga rotila 3ter zoper njega zahtevala naklonjenost, da bi ga dal poslati v Jeruzalem, prežeč na poti, da ga ubijejo. 4Toda Fest je odgovoril, da naj bi bil Pavel čuvan v Cezareji in da bo sam v kratkem odšel tja. 5"Naj torej tisti," je rekel, "ki so med vami zmožni, odidejo z menoj dol in tega moža obtožijo, če je v njem kakršnakoli zlobnost." 6Ko pa se je med njimi mudil več kot deset dni, je odšel dol v Cezarejo; in naslednji dan je sedel na sodnem stolu ter ukazal, da pripeljejo Pavla. 7In ko je prišel, so naokoli stali Judje, ki so prišli dol iz Jeruzalema in zoper Pavla vložili mnoge in hude pritožbe, katere niso mogli dokazati. 8Medtem se je zagovarjal: "Niti zoper judovsko postavo, niti zoper tempelj, niti zoper cesarja nisem čisto nič zagrešil." 9Toda Fest, voljan ustreči Judom, je Pavlu odgovoril in rekel: "Hočeš iti gor v Jeruzalem in biti tam, pred menoj, sojen o teh stvareh?" 10Potem je Pavel rekel: "Pred cesarskim sodnim stolom stojim, kjer moram biti sojen: Judom nisem storil nobene krivice, kakor ti zelo dobro veš. 11Kajti če sem prestopnik ali sem zagrešil karkoli vrednega smrti, se ne branim umreti, toda če ni nobene od teh stvari, za katere me ti tožijo, me noben človek ne more izročiti njim. Na cesarja se sklicujem." 12Tedaj je Fest, ko se je posvetoval z zborom, odgovoril: "Na cesarja si se skliceval? K cesarju pojdeš." 13In po nekaj dneh sta v Cezarejo prišla kralj Agripa in Bereníka, da pozdravita Festa. 14In ko sta bila tam mnogo dni, je Fest kralju razodel Pavlovo zadevo, rekoč: "Tukaj je neki mož, ki ga je Feliks pustil v ječi: 15o katerem so me, ko sem bil v Jeruzalemu, visoki duhovniki in judovski starešine obvestili, ker so proti njemu želeli imeti sodbo. 16Katerim sem odgovoril: "Rimljani nimajo navade kateregakoli človeka izročiti, da umre, preden se ta, ki je obtožen, ne sooči s tožniki in ima dovoljenje, da se brani glede zločina vloženega zoper njega. 17Torej ko so prišli sèm, sem brez kakršnegakoli odlašanja dan zatem sédel na sodni stol in ukazal, da moža privedejo. 18Proti kateremu, ko so tožniki vstali, niso prinesli nobene obtožbe o takšnih stvareh kakor sem predpostavljal: 19temveč so imeli proti njemu neke zadeve o njihovem lastnem praznoverju in o nekem Jezusu, ki je bil mrtev, o katerem je Pavel trdil, da živi. 20In ker sem dvomil o takšnem načinu zaslišanj, sem ga vprašal ali bi odšel v Jeruzalem in bi bil tam sojen o teh stvareh. 21Toda ko se je Pavel skliceval, da se zadrži za Avgustovo zaslišanje, sem ukazal, da ga stražijo, dokler ga ne pošljem k cesarju." 22Potem je Agripa rekel Festu: "Tudi sam bi rad slišal tega človeka." "Dan po tem," je rekel, "ga boš slišal." 23In dan za tem, ko sta z velikim pompom prišla Agripa in Bereníka in vstopila na kraj zaslišanja z vrhovnimi poveljniki ter glavnimi možmi mesta, je bil na Festovo zapoved pripeljan Pavel. 24In Fest je rekel: "Kralj Agripa in vsi ljudje, ki ste z nami tukaj prisotni, poglejte tega človeka, glede katerega se je vsa množica Judov pogajala z menoj, tako v Jeruzalemu kakor tudi tukaj in kričala, da ne bi smel več živeti. 25Toda ko sem spoznal, da ni zagrešil nič vrednega smrti in da se je on sam skliceval na Avgusta, sem določil, da ga pošljem. 26O katerem ne vem nobene zanesljive stvari, da napišem svojemu gospodu. In zato sem ga privedel pred vas in zlasti pred tebe, oh kralj Agripa, da bi po zaslišanju lahko imel nekaj napisati. 27Kajti zdi se mi nerazumno poslati jetnika in istočasno ne naznaniti zločinov vloženih zoper njega."