1"Možje, bratje in očetje, poslušajte moj zagovor, katerega vam sedaj delam." 2(In ko so slišali, da jim je spregovoril v hebrejskem jeziku, so ohranili še večjo tišino: in on reče): 3 "Jaz sem resnično človek, ki sem Jud, rojen v Tarzu, mestu v Kilikiji, vendar vzgojen v tem mestu pri Gamálielovih stopalih in poučevan glede na popolne običaje postave očetov in bil sem goreč pred Bogom, kakor ste danes vi vsi. 4 In to pot sem preganjal do smrti ter zvezoval in izročal v zapore tako moške kakor ženske. 5Kakor tudi véliki duhovnik pričuje o meni in vse visoke starešine: od katerih sem prav tako prejel pisma za brate in odšel v Damask, da privedem te, ki so bili tam, zvezane v Jeruzalem, da bi bili kaznovani. 6In pripetilo se je, da, ko sem bil na potovanju in sem okoli poldneva prišel blizu Damaska, je nenadoma okoli mene z neba zasijala močna svetloba. 7In padel sem na tla ter zaslišal glas, ki mi je rekel: 'Savel, Savel, zakaj me preganjaš?' 8In odgovoril sem: 'Kdo si ti, Gospod?' On pa mi je rekel: 'Jaz sem Jezus Nazarečan, katerega ti preganjaš.' 9In tisti, ki so bili z menoj, so resnično videli svetlobo in so bili prestrašeni; toda niso slišali glasu tistega, ki mi je govoril. 10In rekel sem: 'Kaj naj storim, Gospod.' In Gospod mi je rekel: 'Vstani in pojdi v Damask; in tam ti bo povedano o vseh stvareh, ki so ti določene, da jih storiš.' 11Ko pa zaradi slave te svetlobe nisem mogel videti, sem voden za roko teh, ki so bili z menoj, prišel v Damask. 12In neki Hananija, glede na postavo pobožen mož, na dobrem glasu od vseh Judov, ki so prebivali tam, 13je prišel k meni in se ustavil ter mi rekel: 'Brat Savel, prejmi svoj vid.' In isto uro sem pogledal nanj. 14In rekel je: 'Bog naših očetov te je izbral, da bi spoznal njegovo voljo in vidiš tega Enega Pravičnega in bi slišal glas iz njegovih ust. 15Kajti ti boš njegova priča vsem ljudem o tem, kar si videl in slišal. 16In sedaj, zakaj se mudiš? Dvigni se in bodi krščen in izperi svoje grehe ter se sklicuj na Gospodovo ime.' 17In pripetilo se je, ko sem ponovno prišel v Jeruzalem, medtem ko sem molil v templju, da sem bil v zamaknjenju; 18in videl sem njega, ki mi je rekel: 'Podvizaj se in pojdi hitro iz Jeruzalema: kajti ne bodo sprejeli tvojega pričevanja glede mene.' 19In rekel sem: 'Gospod, oni vedo, da sem v vsaki sinagogi zapiral in pretepal te, ki so verovali vate: 20 in ko je bila prelita kri tvojega mučenca Štefana, sem tudi sam stal poleg in soglašal k njegovi smrti in varoval obleko teh, ki so ga usmrtili.' 21On pa mi je rekel: 'Pojdi: kajti poslal te bom daleč od tukaj k poganom.'" 22In poslušali so ga do te besede in nato so dvignili svoje glasove ter rekli: "Proč s takšnim pajdašem iz zemlje: kajti ne spodobi se, da bi živel." 23In ko so zakričali in odvrgli svoja oblačila ter vrgli prah v zrak, 24mu je vrhovni poveljnik velel, naj bo priveden v grad in ukazal, da naj bi bil zaslišan z bičanjem; da bi lahko izvedel zakaj so tako vpili zoper njega. 25In ko so ga zvezali z jermeni, je Pavel rekel stotniku, ki je stal poleg: "Ali vam je dovoljeno, da bičate človeka, ki je Rimljan in neobsojen?" 26Ko je stotnik to slišal, je odšel in povedal vrhovnemu poveljniku, rekoč: "Pazi kaj delaš: kajti ta človek je Rimljan." 27Potem je prišel vrhovni poveljnik in mu rekel: "Povej mi, ali si Rimljan?" Rekel je: "Da." 28Vrhovni poveljnik pa je odgovoril: "Z velikim zneskom sem si pridobil to svobodo." Pavel pa je rekel: "Toda jaz sem bil rojen svoboden." 29Potem so nemudoma odstopili od njega, ki naj bi ga zaslišali: in tudi vrhovni poveljnik je bil prestrašen, potem ko je izvedel, da je bil Rimljan in ker ga je zvezal. 30Dan za tem, ker je hotel zagotovo izvedeti zakaj je bil obtožen od Judov, ga je osvobodil njegovih jermenov ter visokim duhovnikom in vsemu njihovemu zboru ukazal, da se prikažejo in Pavla privedel dol ter ga postavil prednje.