1Po teh stvareh je Pavel odšel iz Aten in prišel v Korint; 2in našel nekega Juda po imenu Ákvila, rojenega v Pontu, [ki je] s svojo ženo Prískilo nedavno prišel iz Italije; (ker je Klavdij vsem Judom ukazal oditi iz Rima) in prišel k njima. 3In ker je bil iste obrti, je ostal z njima in delal: kajti po njunem poklicu sta bila izdelovalca šotorov. 4In vsako sabat je razpravljal v sinagogi in pregovarjal Jude ter Grke. 5* In ko sta iz Makedonije prišla Sila in Timótej, je bil Pavel v duhu gnan in pričeval Judom, da Jezus je bil Kristus. 6Ko pa so oni sami nasprotovali in preklinjali, je otresel svoje oblačilo ter jim rekel: "Vaša kri naj bo na vaših lastnih glavah; jaz sem čist: odslej bom šel k poganom." 7In odšel je od tam ter vstopil v hišo nekega moža, po imenu Just, nekoga, ki je oboževal Boga, čigar hiša je bila tik poleg shodnice. 8 In Krisp, visoki vladar sinagoge, je z vso svojo hišo veroval v Gospoda; in mnogi izmed Korinčanov so poslušali in verovali ter bili krščeni. 9Potem je ponoči v videnju Pavlu govoril Gospod: "Ne boj se, temveč govori in ne molči: 10kajti jaz sem s teboj in nihče ne bo šel naprej, da te poškoduje: kajti v tem mestu imam veliko ljudi." 11In tam je nadaljeval leto in šest mesecev ter med njimi učil Božjo besedo. 12Ko je bil namestnik Ahaje Galíon, so Judje proti Pavlu soglasno naredili upor in ga privedli k sodnemu stolu, 13rekoč: "Ta pajdaš pregovarja ljudi, da obožujejo Boga v nasprotju s postavo." 14In ko je Pavel že skoraj odprl svoja usta, je Galíon rekel Judom: "Če bi bil razlog krivična zadeva ali zlobna nespodobnost, oh vi Judje, bi vas bil voljan prenašati: 15toda, če je to vprašanje besed in imen iz vaše postave, vi glejte na to; kajti v teh zadevah ne bom sodnik." 16In spodil jih je od sodnega stola. 17Tedaj so vsi Grki prijeli Sosténa, visokega vladarja sinagoge in ga pretepli pred sodnim stolom. Galíon pa se ni zmenil za nobeno od teh stvari. 18In Pavel je po tem ostal tam še dolgo časa in se nató poslovil od bratov ter od tam odplul v Sirijo in z njim Prískila in Ákvila; ko je v Kenhrejah ostrigel svojo glavo: kajti imel je zaobljubo. 19In prišel je v Efez in ju pustil tam: toda on sam je vstopil v sinagogo in razpravljal z Judi. 20Ko so ga prosili, da ostane z njimi dlje časa, ni privolil; 21* temveč se je poslovil, rekoč: "Vsekakor moram ta praznik, ki prihaja, obhajati v Jeruzalemu: toda ponovno se bom vrnil k vam, če Bog hoče." In je odplul iz Efeza. 22In ko je pristal v Cezareji in šel gor ter pozdravil cerkev, je odšel dol v Antiohijo. 23In potem, ko je tam preživel nekaj časa, je odšel in se po vrsti odpravil preko vse dežele Galačanov in Frigije ter krepil vse učence. 24 V Efez pa je prišel neki Jud, po imenu Apolo, rojen v Aleksandriji, zgovoren človek in mogočen v pismih. 25Ta človek je bil poučen o Gospodovi poti: ker pa je bil v duhu goreč, je govoril in marljivo učil stvari o Gospodu, poznavajoč samo Janezov krst. 26In v sinagogi je pričel pogumno govoriti: ko sta ga Prískila in Ákvila slišala, sta ga vzela k sebi in mu podrobneje razložila Božjo pot. 27In ko je bil pripravljen, da odide v Ahajo, so bratje pisali in spodbudili učence, da ga sprejmejo: ko je prišel, je mnogo pomagal tem, ki so po milosti verovali: 28kajti mogočno je prepričeval Jude in to javno, ter s pismi dokazoval, da je Jezus bil Kristus.