1Neki ljudje, ki so prišli dol iz Judeje, pa so učili brate in govorili: "Razen če ne boste obrezani po Mojzesovem običaju, ne morete biti rešeni." 2Ko sta imela torej Pavel in Barnaba z njimi ne majhno razhajanje mnenj ter se z njimi pričkala, so odločili, da naj bi glede tega vprašanja Pavel in Barnaba ter nekateri drugi izmed njih šli gor v Jeruzalem, k apostolom in starešinam. 3In na njihovo pot spremljani s cerkvijo, so šli skozi Fenikijo in Samarijo, ter razodevali spreobrnitev poganov: in vsem bratom so povzročili veliko radost. 4Ko pa so prišli v Jeruzalem, so bili sprejeti od cerkve in od apostolov ter starešin in razodeli so vse stvari, ki jih je Bog z njimi storil. 5Toda vstali so nekateri iz ločine farizejev, ki so verovali, rekoč: "Da jih je potrebno obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave." 6Apostoli in starešine pa so prišli skupaj, da premislijo o tej zadevi. 7In ko je bilo mnogo prerekanja, je vstal Peter ter jim rekel: "Možje in bratje, vi veste kako to, da je Bog pred davnim časom naredil med nami izbiro, da naj bi pogani po mojih ustih slišali besedo evangelija in verovali. 8In Bog, ki pozna srca, jim pričuje, ker jim daje Svetega Duha, prav tako kakor je storil nam; 9 in ni naredil nobene razlike med nami ter njimi, ko je po veri očistil njihova srca. 10Zakaj torej zdaj skušate Boga, da nadenete na vrat učencev jarem, katerega niti naši očetje niti mi nismo mogli nositi? 11Toda mi verujemo, da bomo rešeni po milosti Gospoda Jezusa Kristusa, prav tako kakor oni." 12Potem je vsa množica molčala in poslušala Barnaba in Pavla, ki sta razodevala kakšne čudeže in čudesa je po njiju Bog storil med pogani. 13In potem, ko so molčali, je Jakob odgovoril, rekoč: "Možje in bratje, prisluhnite mi: 14Simeon je razodel kako je Bog najprej obiskal pogane, da potegne izmed njih ljudstvo zaradi svojega imena. 15In k temu se ujemajo besede prerokov; kakor je pisano: 16 'Po tem se bom vrnil in ponovno zgradil Davidov šotor, ki je padel; in ruševine le-tega bom ponovno zgradil in jaz ga bom ponovno postavil: 17da bi lahko preostanek ljudi iskal Gospoda in vsi pogani, nad katere je klicano moje ime, govori Gospod, ki dela vse te stvari.' 18Bogu so vsa njegova dela znana od začetka sveta. 19Zatorej je moja razsodba, da ne vznemirjamo teh, ki so se iz poganstva spreobrnili k Bogu: 20temveč, da jim napišemo, da se vzdržijo pred onesnaženjem od malikov in pred prešuštvom in pred zadavljenimi stvarmi in pred krvjo. 21Kajti Mojzes ima iz davnih časov v vsakem mestu tiste, ki ga pridigajo, beroč vsak sabatni dan v sinagogah." 22Tedaj je apostolom in starešinam s celotno cerkvijo to ugajalo, da s Pavlom in Barnabom pošljejo v Antiohijo izbrana moža iz svoje lastne skupine; namreč Juda, imenovanega z vzdevkom Bársaba in Sila, vodilna moža med brati: 23in po njiju so napisali pisma na ta način: "Apostoli in starešine in bratje pošiljamo pozdrave bratom, ki so iz poganstva v Antiohiji in Siriji ter Kilikiji: 24ker smo slišali, da so vas nekateri, ki so odšli izmed nas, vznemirjali z besedami in spodkopavali vaše duše, rekoč: 'Vi morate biti obrezani in se držati postave:' katerim nismo dali nobene takšne zapovedi: 25nam, ki smo soglasno zbrani, se zdi dobro, da z našima ljubljenima Barnabom in Pavlom pošljemo k vam izbrana moža, 26moža, ki sta svoja življenja tvegala zaradi imena našega Gospoda Jezusa Kristusa. 27Poslali smo torej Juda in Sila, ki vam bosta iste stvari povedala tudi z usti. 28Kajti Svetemu Duhu in nam se zdi dobro, da vam ne nalagamo večjega bremena kakor te potrebne stvari; 29da se vzdržite pred hrano darovano malikom in pred krvjo in pred zadavljenimi stvarmi ter pred prešuštvom: če sebe obvarujete pred njimi, boste storili v redu. Mnogo uspeha." 30Torej ko so bili odposlani, so prišli v Antiohijo: in ko so skupaj zbrali množico, so izročili poslanico: 31katere so se zaradi tolažbe, ko so jo brali, razveselili. 32* Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka, pa sta brate z mnogimi besedami opominjala in jih krepila. 33In potem, ko sta se kratek čas mudila tam, sta od bratov v miru odšla k apostolom. 34* Vendar je Sili ugajalo, da še prebiva tam. 35Tudi Pavel in Barnaba sta, prav tako z mnogimi drugimi, nadaljevala v Antiohiji in učila ter oznanjala Gospodovo besedo. 36Nekaj dni kasneje je Pavel rekel Barnabu: "Pojdiva ponovno in obiščiva naše brate v vsakem mestu, kjer sva oznanjala Gospodovo besedo in poglejva kako so. 37Barnaba pa se je odločil s sabo vzeti Janeza, katerega vzdevek je bil Marko. 38Toda Pavel je mislil, [da] ni dobro z njima vzeti tistega, ki se je iz Pamfilije ločil od njiju in z njima ni odšel na delo. 39Spor med njima pa je bil tako oster, da sta se ločila narazen drug od drugega: in tako je Barnaba vzel Marka ter odplul na Ciper; 40in ko je bil po bratih priporočen k Božji milosti, je Pavel izbral Sila ter odšel. 41Odšel pa je skozi Sirijo in Kilikijo in krepil cerkve.