1Pripetilo pa se je v Ikóniju, da sta oba skupaj odšla v judovsko sinagogo in tako govorila, da je velika množica, tako Judov kakor tudi poganov, verovala. 2Toda neverni Judje so razburili pogane in hudobno vplivali na njihovo mišljenje proti bratom. 3Ostala sta torej dolgo časa in pogumno govorila v Gospodu, ki je dal pričevanje besedi svoje milosti in dopustil, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudesa. 4Toda množica iz mesta je bila razdeljena: in del je držal z Judi, del pa z apostoli. 5In ko je bil napad, ki so ga sprožili tako pogani kakor tudi Judje s svojimi vladarji, da z njima kruto ravnajo in da ju kamnajo, 6sta bila o tem obveščena in pobegnila v Listro in Derbo, mesti v Likaoniji in v pokrajino, ki leži naokoli: 7in tam oznanjala evangelij. 8V Listri pa je sedel neki mož, nemočen v svojih nogah, pohabljen že od materinega trebuha, ki nikoli ni hodil: 9isti je slišal Pavla govoriti: ki je neomajno zrl vanj in zaznavajoč, da je imel vero, da bi bil ozdravljen, 10z močnim glasom rekel: "Stopi pokonci na svoja stopala." In on je poskočil in hodil. 11Ko pa je ljudstvo videlo kaj je Pavel storil, so dvignili svoje glasove, rekoč v likaonskem jeziku: "K nam dol sta prišla bogova v človeški podobi." 12In Barnaba so imenovali Jupitra, Pavla pa Merkurja, ker je bil glavni govornik. 13Potem je Jupitrov svečenik, ki je bil pred njihovim mestom, k vratom privedel vola in vence in želel z ljudstvom opraviti daritev. 14Nakar, ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta razparala svoja oblačila in stekla med ljudstvo, vzklikajoč 15in govoreč: "Gospodje, zakaj počnete te stvari? Tudi midva sva z vami človeka podobnih strasti in oznanjava vam, da naj bi se od teh ničevosti obrnili k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje ter vse stvari, ki so v njih: 16 ki je v prejšnjih časih prenašal vse narode, da hodijo po svojih lastnih poteh. 17Vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ker je delal dobro in nam dajal dež z neba ter rodovitna obdobja in naša srca napolnjeval s hrano in veseljem." 18S temi besedami pa sta komaj zadržala ljudstvo, da jima niso opravili daritve. 19In tja so prišli neki Judje iz Antiohije in Ikónija, ki so pregovorili ljudstvo in ko so kamnali Pavla, so ga izvlekli iz mesta, ker so mislili, da je bil mrtev. 20Čeprav, ko so ga obkrožili učenci, je vstal ter prišel v mesto: in naslednji dan z Barnabom odšel v Derbe. 21In ko sta temu mestu oznanila evangelij ter mnoge učila, sta se ponovno vrnila v Listro in v Ikónij in Antiohijo 22ter krepila duše učencev in jih spodbujala, naj nadaljujejo v veri in da moramo skozi veliko stisko vstopiti v Božje kraljestvo. 23In ko sta jim v vsaki cerkvi določila starešine ter molila s postom, sta jih priporočila Gospodu, njemu, kateremu so verovali. 24In potem, ko sta prepotovala skozi vso Pizidijo, sta prišla v Pamfilijo. 25In ko sta besedo oznanila v Pergi, sta odšla dol v Atálejo: 26in od tam sta odplula v Antiohijo, od koder sta bila priporočena Božji milosti za delo, ki sta ga izvršila. 27Ko pa sta prišla in so zbrali skupaj cerkev, sta jim pripovedovala vse, kar je Bog z njima storil in kako je odprl vrata vere k poganom. 28In tam sta z učenci ostala dolgo časa.