1Torej v cerkvi, ki je bila v Antiohiji, so bili neki preroki in učitelji; kot Barnaba in Simeon, ki so ga imenovali Niger in Lukij iz Cirene in Manaén, ki je bil vzgojen s Herodom, vladarjem četrtinskega dela province ter Savel. 2Medtem ko so služili Gospodu in se postili, je Sveti Duh rekel: "Oddvojite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical." 3In ko so se postili ter molili in svoje roke položili nanju, so ju odposlali proč. 4Tako sta, odposlana po Svetem Duhu, odšla v Selevkíjo; in od tam sta odplula na Ciper. 5In ko sta bila v Salamini, sta v judovskih sinagogah oznanjala Božjo besedo: in za njuno službo sta imela tudi Janeza. 6In ko sta šla prek otoka do Pafosa, sta našla nekega čarovnika, lažnega preroka, Juda, katerega ime je bilo Barjezus: 7ki je bil z namestnikom dežele, Sergijem Pavlom, razsodnim človekom; ki je poklical po Barnaba in Savla ter želel slišati Božjo besedo. 8Toda čarovnik Elíma, (kajti takšno je njegovo ime po razlagi), se jima je zoperstavil ter si prizadeval namestnika odvrniti od vere. 9Potem je Savel, (ki se je imenoval tudi Pavel,) izpolnjen s Svetim Duhom, svoj pogled uprl vanj 10in rekel: "Oh, poln vseh premetenosti in vseh vragolij, ti hudičev otrok, ti sovražnik vse pravičnosti ali ne boš prenehal izkrivljati Gospodovih ravnih poti? 11In sedaj glej, Gospodova roka je nad teboj in oslepel boš ter za nekaj časa ne boš videl sonca." In takoj sta padla nanj zamegljenost in tema; in krožil je ter iskal nekoga, da ga vodi za roko. 12Potem je namestnik, ko je videl kaj se je zgodilo, veroval in bil osupel nad Gospodovim naukom. 13Torej ko je Pavel in njegova skupina odplula iz Pafosa, so prišli v Pergo v Pamfiliji: Janez pa se je ločil od njiju in se vrnil v Jeruzalem. 14Toda ko sta se odpravila iz Perge, sta prišla v Antiohijo v Pizidiji in na sabatni dan odšla v sinagogo ter se usedla. 15Po branju postave in prerokov pa so vladarji sinagoge poslali ponju, rekoč: "Vidva, moža in brata, če imata kako spodbudno besedo za ljudstvo, povejta." 16Tedaj je Pavel vstal in s svojo roko dal znamenje ter rekel: "Možje Izraelci in vi, ki se bojite Boga, poslušajte. 17Bog tega izraelskega ljudstva je izbral naše očete in povišal ljudstvo, ko so kot tujci prebivali v egiptovski deželi in jih z visokim laktom osvobodil iz nje. 18 In približno okoli štirideset let je prenašal njihovo obnašanje v divjini. 19In ko je v kánaanski deželi uničil sedem narodov, jim je njihovo zemljo razdelil z žrebom. 20Nató pa jim je dal sodnike za približno štiristo petdeset let, do preroka Samuela. 21In zatem so zahtevali kralja: in Bog jim je dal Savla, Kiševega sina, moža iz Benjaminovega rodu, za približno štirideset let. 22In ko ga je odstranil, jim je dvignil Davida, da bi bil njihov kralj; kateremu je dal tudi pričevanje ter rekel: 'Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža po svojem lastnem srcu, ki bo izpolnil vso mojo voljo.' 23 Iz semena tega človeka je Bog, glede na svojo obljubo, Izraelu dvignil Odrešenika, Jezusa: 24 ko je Janez pred njegovim prihodom, najprej oznanjal krst kesanja vsemu Izraelovemu ljudstvu. 25Ko pa je Janez izpolnil svoj tek, je rekel: 'Kdo mislite, da sem jaz? Jaz nisem on. Toda glejte, za menoj prihaja nekdo, čigar čevljev z njegovih stopal nisem vreden odvezati.' 26Možje in bratje, otroci Abrahamove rase ter kdorkoli se med vami boji Boga, vam je poslana beseda te rešitve duš. 27Kajti tisti, ki prebivajo v Jeruzalemu in njihovi vladarji, ker niso spoznali njega, niti glasov prerokov, ki se berejo vsak sabatni dan, so jih izpolnili z njegovo obsodbo. 28 In čeprav na njem niso našli nobenega razloga za smrt, so vendarle prosili Pilata, da naj bi bil umorjen. 29Ko pa so izpolnili vse, kar je bilo pisano o njem, so ga sneli s križa ter ga položili v mavzolej. 30 Toda Bog ga je dvignil od mrtvih: 31in mnogo dni so ga videli tisti, ki so prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem, ki so njegove priče ljudstvu. 32In mi vam razodevamo vesele novice, kako da je obljubo, ki je bila narejena očetom, 33to isto Bog izpolnil nam, njihovim otrokom, ker je ponovno dvignil Jezusa; kakor je prav tako pisano v drugem psalmu: 'Ti si moj Sin, danes sem te rodil.' 34In glede na to, da ga je dvignil od mrtvih, torej ni več vrnitve k trohnenju, je rekel na ta način: 'Dal vam bo zanesljive Davidove milosti.' 35Zato tudi pravi v še enem psalmu: 'Svojemu Svetemu ne boš dal videti trohnenja.' 36Kajti David, potem ko je po Božji volji služil svojemu lastnemu rodu, je zaspal in bil položen med očete ter videl trohnenje: 37toda on, katerega je Bog ponovno dvignil, ni videl trohnenja. 38Naj bo torej znano vam, možje in bratje, da se vam po tem človeku oznanjuje odpuščanje grehov: 39in po njem ste vsi, ki verujete, opravičeni vseh stvari, od katerih niste mogli biti opravičeni po Mojzesovi postavi. 40Pazite se torej, da ne pride nad vas to, o čemer je govora v prerokih: 41'Glejte, vi zaničevalci in čudíte se ter izginite: kajti v vaših dneh delam delo, delo katerega nikakor ne boste verovali, četudi vam ga človek razodene.' 42Ko pa so Judje odšli iz sinagoge, so pogani prosili, da bi jim bile te besede lahko oznanjene naslednjo sabat. 43Torej ko je bil shod razpuščen, so mnogi izmed Judov in pobožnih spreobrnjencev sledili Pavlu in Barnabu: ki sta jim govorila in jih pregovarjala naj nadaljujejo v Božji milosti. 44Naslednji sabatni dan pa je prišlo skupaj skoraj celo mesto, da sliši Božjo besedo. 45Toda ko so Judje videli množice, so bili izpolnjeni z zavistjo in ugovarjali ter preklinjali in govorili proti tem stvarem, ki jih je govoril Pavel. 46Tedaj sta Pavel in Barnaba postala pogumna in rekla: "Potrebno je bilo, da bi se Božja beseda najprej spregovorila vam: toda, ker ste jo postavili proč od sebe in sebe sodite nevredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom. 47Kajti tako nama je naročil Gospod, rekoč: 'Postavil sem te, da boš svetloba poganom, da naj bi bil za rešitev duš do koncev zemlje.'" 48Ko pa so pogani to slišali, so bili veseli in so poveličevali Gospodovo besedo: in kolikor jih je bilo določenih za večno življenje, je verovalo. 49Gospodova beseda pa je bila razglašena po vsej celotni pokrajini. 50Toda Judje so razburili pobožne in spoštovanja vredne ženske ter vodilne može mesta ter dvignili preganjanje zoper Pavla in Barnaba ter ju izgnali iz njihovih krajev. 51 Toda proti njim sta otresla prah z njunih stopal in prišla v Ikónij. 52Učenci pa so bili izpolnjeni z radostjo in s Svetim Duhom.