1Starešina srčno ljubljenemu Gaju, katerega ljubim v resnici. 2Ljubljeni, nad vsemi stvarmi si najbolj želim, da bi ti lahko uspeval in bil zdrav, celó kakor uspeva tvoja duša. 3Kajti zelo sem se razveselil, ko so prišli bratje in pričevali o resnici, ki je v tebi, celó kako živiš v resnici. 4Nimam večjega veselja, kakor da slišim, da moji otroci živijo v resnici. 5Ljubljeni, ti zvesto delaš karkoli delaš bratom in tujcem; 6ki so pred cerkvijo nosili pričevanje o tvoji dobrodelnosti [ali sosedski ljubezni]: katerim boš storil prav, če jih privedeš na njihovo pot na bogaboječ način: 7kajti odšli so zaradi njegovega imena in ničesar niso jemali od poganov. 8Take moramo torej sprejeti, da bomo lahko postali sopomočniki k resnici. 9Pisal sem cerkvi: toda Diotréf, ki ima med njimi rad premoč, nas ne sprejema. 10Zatorej, če pridem, se bom spomnil njegovih dejanj, katere počne, ko proti nam žlobudra s hudobnimi besedami: in ni zadovoljen s tem, niti sam ne sprejema bratov in prepoveduje tem, ki hočejo in jih izganja iz cerkve. 11Ljubljeni, ne sledi temu, kar je hudobno, temveč temu, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga: toda kdor dela hudobno, ni videl Boga. 12Demetrij ima dober glas od vseh ljudi in od same resnice: da, in tudi mi nosimo zapis; veš pa, da je naš zapis resničen. 13Mnogo stvari sem imel napisati, toda nočem ti pisati s črnilom in peresom: 14temveč zaupam te videti v kratkem in spregovorila bova iz oči v oči. Mir ti bodi. Pozdravljajo te naši prijatelji. Pozdravi prijatelje po imenu.