1Končno, bratje, molíte za nas, da bi Gospodova beseda imela prosto pot in bi bila poveličana, tako kakor je pri vas: 2in da bi bili mi lahko rešeni pred nerazumnimi in zlobneži: kajti vsi ljudje nimajo vere. 3Toda Gospod je zvest, ki vas bo utrdil in vas varoval pred zlom. 4Glede vas pa imamo zaupanje v Gospoda, da tako delate kakor boste delali stvari, ki vam jih zapovedujemo. 5Gospod pa naj vodi vaša srca v Božjo ljubezen in v potrpežljivo čakanje na Kristusa. 6Torej vam naročamo, bratje, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, da se oddaljite od vsakega brata, ki živi neredno, ne pa po izročilu, ki ga je prejel od nas. 7Kajti vi sami veste kako nas morate posnemati: kajti med vami se nismo vedli neredno; 8niti nismo zastonj jedli kruha kateregakoli človeka; temveč smo noč in dan delovali s trudom in garanjem, da ne bi bili nikomur izmed vas v breme: 9ne ker nimamo pravice, temveč da sebe naredimo za zgled vam, da nas posnemate. 10Kajti celó, ko smo bili pri vas, smo vam naročili to, da če kdorkoli noče delati, naj tudi ne bi jedel. 11Kajti slišimo, da so med vami nekateri, ki živijo neredno, ki sploh ne delajo, temveč so vtikljiveži. 12Torej tem, ki so takšni, velevamo in spodbujamo po našem Gospodu Jezusu Kristusu, da v spokojnosti delajo in jedo svoj lasten kruh. 13Toda vi, bratje, ne bodite naveličani v počenjanju dobrega. 14Če pa katerikoli človek ni pokoren naši besedi v tej poslanici, tega človeka opozorite in se ne družite z njim, da bo osramočen. 15Vendar ga ne smatrajte kot sovražnika, ampak ga opominjajte kakor brata. 16Torej sam Gospod miru [naj] vam vsekakor vedno daje mir. Gospod bodi z vami vsemi. 17Pozdrav od Pavla z mojo lastno roko, kar je simbol v vsaki poslanici: tako pišem. 18Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami vsemi. Amen. Druga poslanica Tesaloničanom je bila napisana iz Aten.