1Ker imamo torej te obljube, srčno ljubljeni, se očistimo pred vso umazanijo mesa in duha ter v strahu Božjem dovršujmo svetost. 2Sprejmite nas; nikomur nismo storili krivice, nobenega človeka nismo pokvarili, nobenega človeka nismo ogoljufali. 3Tega ne govorim, da vas obsodim: kajti prej sem rekel, da ste v naših srcih, da z vami umremo in živimo. 4Velika je moja drznost govora do vas, veliko je moje ponašanje o vas: napolnjen sem s tolažbo, silno radosten sem v vsej naši stiski. 5Kajti ko smo prišli v Makedonijo, naše meso ni imelo počitka, toda na vsaki strani smo bili vznemirjeni; zunaj so bili boji, znotraj so bili strahovi. 6Kljub temu nas je Bog, ki tolaži te, ki so potrti, potolažil s Titovim prihodom; 7pa ne samo z njegovim prihodom, temveč s tolažbo, s katero je bil potolažen med vami, ko nam je pripovedoval vašo iskreno željo, vaše žalovanje, vaše goreče mišljenje do mene; tako da se tem bolj veselim. 8Kajti čeprav sem vas s pismom užalostil, se ne kesam, čeprav sem se kesal: kajti dojemam, da vas je ista poslanica užalostila, čeprav je bilo to samo za nekaj časa. 9Sedaj se veselim, ne da ste bili užaloščeni, temveč da ste [bili] užaloščeni do kesanja: kajti užaloščeni ste bili na pobožen način, da od nas v ničemer ne bi prejeli škode. 10Kajti bogaboječa žalost opravlja kesanje v rešitev duše, katere se ne bomo kesali: toda svetna žalost ustvarja smrt. 11Kajti glej to točno isto stvar, da ste bili užaloščeni na bogaboječ način, kakšno skrbnost je to storilo v vas, da, kakšno čiščenje vas samih, da, kakšno ogorčenost, da, kakšen strah, da, kakšno silovito hrepenenje, da, kakšno gorečnost, da, kakšno maščevanje! V vseh stvareh ste sebe potrdili, da ste v tej zadevi čisti. 12Zatorej čeprav sem vam pisal, sem to storil ne zaradi razloga tistega, ki je storil krivico, niti zaradi razloga tistega, ki je trpel krivico, temveč, da se vam lahko pokaže naša skrb za vas v Božjih očeh. 13Torej smo bili potolaženi v vaši tolažbi: da in silno smo se veselili še zaradi Titovega veselja, ker je bil po vas vseh njegov duh okrepčan. 14Kajti če sem se mu kakorkoli bahal z vami, nisem osramočen; toda kakor smo vam vse stvari govorili v resnici, se je celó tako naše bahanje, katerega sem storil pred Titom, izkazalo resnično. 15In njegova notranja strast je do vas obilnejša, medtem ko se spominja poslušnosti vas vseh, kako ste ga sprejeli s strahom in trepetanjem. 16Veselim se torej, da imam zaupanje v vas in v vse stvari.