1Kajti bratje, vi sami veste, da naš prihod k vam ni bil zaman: 2toda celó potem, ko smo poprej v Filípih trpeli in bili sramotno obravnavani, kakor veste, smo bili v našem Bogu pogumni, da smo vam z veliko pričkanja izpričali Božji evangelij. 3Kajti naše spodbujanje ni bilo iz prevare, niti iz nečistosti, niti v zvijači: 4toda kakor smo sméli po Bogu trdno upanje položiti v evangelij, točno tako govorimo; ne kakor všečno ljudem, temveč Bogu, ki preizkuša naša srca. 5Kajti, kakor veste, niti nismo ob kateremkoli času uporabili laskavih besed, niti pretveze lakomnosti; Bog je priča: 6niti nismo iskali slave od ljudi, niti od vas, niti celó ne od drugih, ko bi lahko bili obremenilni kot Kristusovi apostoli. 7Toda med vami smo bili nežni, tako kakor dojilja neguje svoje otroke: 8tako smo vas bili vdano željni, da smo vam bili pripravljeni podeliti ne samo Božji evangelij, temveč tudi naše lastne duše, ker ste nam bili dragi. 9Kajti spomnite se, bratje, našega truda in duševne muke: za garanje noč in dan, zato ker nočemo biti odgovorni za nobenega izmed vas, smo vam oznanili Božji evangelij. 10Vi ste priče in tudi Bog, kako sveto in pravično in neoporečno smo se vêdli med vami, ki verujete: 11prav tako veste, kako smo opominjali in opozarjali vsakega izmed vas, tako kakor oče počne svojim otrokom, 12da bi vi živeli vredno Boga, ki vas je poklical v svoje kraljestvo in slavo. 13Zaradi tega razloga se prav tako brez prenehanja zahvaljujemo Bogu, kajti ko ste prejeli Božjo besedo, ki ste jo slišali od nas, jo niste sprejeli kakor človeško besedo, temveč takšno, kot je v resnici, Božjo besedo, ki učinkovito deluje tudi v vas, ki verujete. 14Kajti vi, bratje, ste postali posnemovalci Božjih cerkva, ki so v Judeji v Kristusu Jezusu: kajti tudi vi ste trpeli podobne stvari od vaših lastnih rojakov, takšne kakor so oni od Judov: 15ki so ubili tako Jezusa Kristusa, kakor njihove lastne preroke in preganjali nas; pa ne ugajajo Bogu in so nasprotni vsem ljudem: 16ki nam branijo govoriti poganom, da bi bili le-ti lahko rešeni, da nenehno dopolnjujejo svoje grehe: kajti nadnje je prišel bes do skrajnosti. 17Toda mi, bratje, ki smo bili za kratek čas vzeti od vaše prisotnosti, ne [pa] v srcu, smo si z velikim hrepenenjem obilneje prizadevali, da vidimo vaše obličje. 18Zato smo želeli priti k vam, celó jaz Pavel večkrat; toda Satan nas je zadržal. 19Kajti kaj je naše upanje ali veselje ali krona radosti? Ali ne celó vi v prisotnosti našega Gospoda Jezusa Kristusa ob njegovem prihodu? 20Kajti vi ste naša slava in veselje.