1Glejte, kakšno vrsto ljubezni nam je podaril Oče, da naj bi bili imenovani Božji sinovi: zato nas svet ne spoznava, ker ni spoznal njega. 2Ljubljeni, sedaj smo Božji sinovi, ni pa se še pokazalo kaj bomo: toda vemo, da ko se bo prikazal, bomo podobni njemu; kajti videli ga bomo kakršen je. 3Vsak pa, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, celó kakor je on čist. 4Kdorkoli zagreši greh, krši tudi postavo: kajti greh je prekršitev postave. 5Vi pa veste, da je bil prikazan, da odvzame naše grehe; in v njem ni greha. 6Kdorkoli ostaja v njem, ne greši; kdorkoli pa greši, ga ni videl, niti ga ni spoznal. 7Majhni otroci, naj vas noben človek ne zavede: kdor ravna pravično, je pravičen, celó kakor je pravičen on. 8Kdor zagreši greh, je od hudiča, kajti hudič greši od začetka. Zaradi tega namena je bil prikazan Božji Sin, da lahko uniči hudičeva dela. 9Kdorkoli je rojen iz Boga, ne stori greha; kajti njegovo seme ostaja v njem: in ne more grešiti, ker je rojen iz Boga. 10V tem pa so prikazani Božji otroci in hudičevi otroci: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni od Boga, niti kdor ne ljubi svojega brata. 11Kajti to je sporočilo, ki ste ga slišali od začetka, da naj ljubimo drug drugega. 12Ne kakor Kajn, ki je bil od tega zlobnega in je usmrtil svojega brata. In zakaj ga je usmrtil? Ker so bila njegova lastna dela hudobna, njegovega brata pa pravična. 13Ne čudite se, moji bratje, če vas svet sovraži. 14Ker ljubimo brate, vemo, da smo prešli iz smrti v življenje. Kdor svojega brata ne ljubi, ostaja v smrti. 15Kdorkoli sovraži svojega brata, je morilec: veste pa, da noben morilec nima večnega življenja, ki [bi] ostajalo v njem. 16S tem dojemamo Božjo ljubezen, ker je svoje življenje žrtvoval za nas: mi pa moramo naša življenja žrtvovati za brate. 17Toda kdorkoli ima dobrine tega sveta in vidi svojega brata v potrebi in pred njim zapre svoja čustva sočutja, kako v njem prebiva Božja ljubezen? 18Moji majhni otroci, ne ljubimo z besedo niti z jezikom; temveč v dejanju in v resnici. 19In s tem vemo, da smo iz resnice in bomo naša srca potrdili pred njim. 20Kajti če nas naše srce obsoja, je Bog večji kakor naše srce in pozna vse stvari. 21Ljubljeni, če nas naše srce ne obsoja, potem imamo zaupanje pred Bogom. 22Karkoli pa prosimo, od njega prejmemo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo te stvari, ki so všečne v njegovih očeh. 23To pa je njegova zapoved: "Da naj verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in ljubimo drug drugega," kakor nam je dal zapoved. 24In kdor ohranja njegove zapovedi, prebiva v njem in on v njem. S tem pa prepoznamo, da po Duhu, ki nam ga je dal, on prebiva v nas.