1In jaz, bratje, ko sem prišel k vam, razodevajoč Božje pričevanje, nisem prišel z vzvišenostjo govora ali z modrostjo. 2Kajti sklenil sem ne vedeti med vami nobene stvari, razen Jezusa Kristusa in njega križanega. 3Z vami pa sem bil v slabosti in v strahu ter v mnogem trepetanju. 4Moj govor in moje oznanjevanje pa nista bila s prepričevalnimi besedami človeške modrosti, temveč v prikazu Duha in moči: 5da vaša vera ne bi stala na človeški modrosti, temveč na Božji moči. 6Čeprav govorimo modrost med temi, ki so popolni: vendar ne modrosti tega sveta, niti princev tega sveta, ki se izjalovi: 7temveč govorimo Božjo modrost v skrivnosti, celó prikrito modrost, katero je Bog pred svetom določil v našo slavo: 8katere nobeden izmed princev tega sveta ni spoznal: če bi jo spoznali, ne bi križali Gospoda slave. 9Toda kakor je pisano: 'Oko ni videlo, niti uho slišalo, niti ni vstopilo v človekovo srce, stvari, ki jih je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo.' 10Toda Bog nam jih je razodel po svojem Duhu: kajti Duh preiskuje vse stvari, da, globoke Božje stvari. 11Kajti kateri človek ve stvari o človeku razen človekovega duha, ki je v njem? Točno tako Božje stvari ne pozna noben človek, razen Božjega Duha. 12* Torej nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga; da bi lahko spoznali stvari, ki so nam velikodušno dane od Boga. 13 O katerih stvareh tudi govorimo, ne z besedami, katere uči človeška modrost, temveč katere uči Sveti Duh; duhovne stvari pa primerjamo z duhovnimi. 14Toda neprerojen človek ne sprejema stvari od Božjega Duha: kajti te so mu nespametnost: niti jih ne more razpoznati, ker se spoznavajo duhovno. 15 Toda kdor je duhoven, presoja vse stvari, čeprav on sam ni sojen od nobenega človeka. 16 Kajti kdo je spoznal Gospodov um, da bi ga lahko poučil? Toda mi imamo Kristusov um.