1Bil je človek izmed farizejev, po imenu Nikodém, vladar Judov: 2ta isti je ponoči prišel k Jezusu in mu rekel: "Rabi, vemo, da si učitelj, ki je prišel od Boga: kajti noben človek ne more delati teh čudežev, katere delaš ti, razen če ni Bog z njim." 3Jezus je odgovoril in mu rekel: "Resnično, resnično, povem ti: 'Razen če se človek ponovno ne rodi, ne more videti Božjega kraljestva.'" 4Nikodém mu reče: "Kako je lahko človek ponovno rojen, ko je star? Ali lahko drugič vstopi v trebuh svoje matere in se rodi?" 5Jezus je odgovoril: "Resnično, resnično, povem ti: 'Razen če se človek ne rodi iz vode in iz Duha, ne more vstopiti v Božje kraljestvo.' 6To, kar je rojeno iz mesa, je meso; in to, kar je rojeno iz Duha, je duh. 7Ne čudi se, da sem ti rekel: 'Moraš se ponovno roditi.' 8Veter piha kjer želi in slišiš zvok le-tega, toda ne moreš povedati odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakomur, ki je rojen iz Duha." 9Nikodém je odgovoril in mu rekel: "Kako so te stvari mogoče?" 10Jezus je odgovoril in mu rekel: "Ali si ti učitelj Izraelu, pa ne veš teh stvari? 11Resnično, resnično, povem ti: 'Mi govorimo to, kar vemo in pričujemo to, kar smo videli; vi pa našega pričevanja ne sprejemate. 12Če sem vam govoril zemeljske stvari in niste verovali, kako boste verovali, če vam povem o nebeških stvareh? 13Noben človek pa se ni dvignil do nebes, razen tisti, ki je prišel dol z nebes, celó Sin človekov, ki je v nebesih. 14 In kakor je Mojzes dvignil kačo v divjini, točno tako mora biti dvignjen Sin človekov: 15* da kdorkoli veruje vanj, ne bi umrl, temveč ima večno življenje. 16* Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdorkoli veruje vanj, ne bi umrl, temveč ima večno življenje. 17 Kajti Bog svojega Sina ni poslal na svet, da svet obsodi; temveč, da bi bil svet po njem lahko rešen. 18Kdor veruje vanj, ni obsojen: toda kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Božjega Sina. 19 To pa je obsodba, da je svetloba prišla na svet, ljudje pa so raje ljubili temo kakor svetlobo, ker so bila njihova dejanja hudobna. 20Kajti vsakdo, ki počne zlo, sovraži svetlobo, niti ne prihaja k svetlobi, da njegova dejanja ne bi bila ozmerjana. 21Toda kdor počne resnico, prihaja k svetlobi, da bi se njegova dejanja lahko razodela, da so narejena v Bogu.'" 22 Po teh besedah so prišli Jezus in njegovi učenci v judejsko deželo; in z njimi je ostal tam ter krščeval. 23Pa tudi Janez je krščeval v Enónu blizu Salíma, ker je bilo tam veliko vode: in prihajali so in bili so krščeni. 24Kajti Janez še ni bil vržen v ječo. 25Potem je med nekaterimi Janezovimi učenci in Judi nastalo pričkanje glede očiščevanja. 26In prišli so k Janezu ter mu rekli: "Rabi, kdor je bil s teboj onstran Jordana, kateremu prinašaš pričevanje, glej, isti krščuje in vsi ljudje prihajajo k njemu." 27Janez je odgovoril in rekel: "Človek ne more prejeti ničesar, razen če mu ni dano z neba. 28Vi sami mi prinašate pričevanje, da sem rekel: 'Jaz nisem Kristus, temveč, da sem poslan pred njim.' 29Kdor ima nevesto, je ženin: toda ženinov prijatelj, ki stoji in ga sliši, se zelo razveseljuje zaradi ženinovega glasu: ta moja radost je torej dopolnjena. 30On mora rasti, toda jaz se moram manjšati. 31Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsemi: kdor je iz zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko: kdor prihaja z neba, je nad vsemi. 32Kar pa je videl in slišal, to pričuje; in noben človek ne sprejema njegovega pričevanja. 33Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je pristavil k njegovemu pečatu, da je Bog resničen. 34Kajti tisti, katerega je Bog poslal, govori Božje besede: kajti Bog mu ne daje Duha na mero. 35 Oče ljubi Sina in mu je vse stvari dal v njegovo roko. 36 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje: kdor pa ne veruje Sinu, ne bo videl življenja; temveč na njem ostaja Božji bes."